Natančno pred 275 leti, 26. maja 1751 okoli 18. ure, je na območje vasice Domovec blizu Hrašćine v Hrvaškem Zagorju padel meteorit, katerega del danes skrbno hranijo v zbirki HPM. Kot poudarjajo v muzeju, je ta zbirka nekaj posebnega, saj med eksponati, ki izvirajo z Zemlje, predstavlja prvega, za katerega je bilo dokumentirano, da ni zemeljskega izvora.
Prelomnica v znanosti
Tega dne sta na polje v vasi Domovec padla dva meteorita, težka 39,76 in 8,96 kg. Večjega danes hranijo v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, manjšega, katerega del so domačini le nekaj dni po padcu prekovali v žeblje, pa v naravoslovnem muzeju.
Kot poroča Index, ima hraščinski meteorit posebno mesto v zgodovini znanosti. Ob njegovem padcu so namreč prvič sestavili uradni dokument s pričevanji očividcev. S tem so dokončno potrdili, da na Zemljo lahko pade snov iz vesolja, kar je v tistem času med učenjaki še vedno sprožalo številne razprave in nezaupanje.
Bogat z nikljem
Meteorit je železove sestave in bogat z nikljem. Njegov znanstveni pomen so dodatno potrdile raziskave dunajskega znanstvenika Aloisa von Widmanstättena. Po njem so poimenovali značilne strukture (ali vzorce), ki nastanejo pri izjemno počasnem ohlajanju nikljevega železa v vesolju in omogočajo zanesljivo razlikovanje meteoritskega železa od zemeljskega.
Analize hraščinskega meteorita so razkrile tudi Neumannove linije. Gre za fine linije, ki pričajo o strukturnih deformacijah, nastalih med silovitimi trki v asteroidnem pasu, še preden je meteorit dosegel Zemljo.
