15. maja 1955 so v dunajski palači Belvedere predstavniki zavezniških okupacijskih sil, ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije, ter Avstrije podpisali avstrijsko državno pogodbo (ADP). S tem se je končalo deset letno povojno obdobje, ko je bila Avstrija razdeljena na štiri cone, in 27. julija tega leta je pogodba začela veljati. Uradni naziv ADP je pogodba o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije. Moskva je sicer postavila ključno zahtevo, da je nova država nevtralna, na kar so vsi ostali podpisniki pristali, in tako je ostalo do danes. Pomembno je k takšnemu razpletu prispevala začasna otoplitev zahoda in Sovjetske zveze pod Nikito Hruščevim po smrti Stalina.
Nevtralnost boljša kot 5000 ameriških vojakov
Vprašanje nevtralnosti se pri severnih sosedih ob okrogli obletnici spet omenja. Četudi je velika večina politikov in javnosti ne postavlja pod vprašaj, je zadnja leta bolj aktualna tema zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi po ruski invaziji na Ukrajino, vstopa dolga leta nevtralnih Švedske in Finske v zvezo Nato ter vsesplošnega povečevanja vojaških proračunov in širjenja bojazni pred vojno. Nekdanji predsednik Heinz Fischer je v pogovoru za avstrijsko agencijo APA ob obletnici dejal, da bi bil avstrijski odstop od nevtralnosti »velikanska napaka«.
Po njegovem je mednarodno priznana in potrjena avstrijska nevtralnost »morda boljša zaščita kot 5000 ameriških vojakov na avstrijskih tleh«. »Nevtralnost nima divizij, ki bi nas branile, nima brzostrelk in tankov. Toda to je naš status, ki ga poznajo vse države, ki smo ga zavestno, pravilno in pošteno vzdrževali«, zato bi po njegovem vsaka država premislila, ali bi napadla nevtralno državo, kjer je za povrh doma več mednarodnih organizacij. Tak napad bi neki državi prinesel mnogo večjo izgubo zaradi obtožb in upada ugleda kot koristi, meni bivši predsednik, ki pa dodaja, da Avstrija ima pravico, da se odreče nevtralnosti, če bi se tako odločila.
Večina za nevtralnost, toda...
Same nevtralnosti namreč niso zapisali v državno pogodbo, ampak v ustavni zakon, ki ga je kasneje sprejel parlament. Z njim so se zavezali, da bo Avstrija trajno nevtralna, da se ne bo pridružila vojaškim zavezništvom in ne bo imela tujih vojakov na svojih tleh. ADP je bila mišljena tudi kot mogoči zgled za Nemčijo, kjer pa se Sovjetska zveza in zahodne države niso nikoli uskladile in je ostala razdeljena na zahodno in vzhodno Nemčijo do konca hladne vojne.
Raziskave javnega mnenja sicer o odnosu do nevtralnosti kažejo mešano sliko. Eno je lani jeseni opravil raziskovalec Peter Hajek in jo zdaj ob obletnici pogosto navajajo. Pokazala je, da tri četrtine Avstrijcev zagovarja nevtralnost države, obenem pa jih je le tretjina prepričanih, da nevtralnost Avstrijo varuje. 62 odstotkov vprašanih pa gotovo ali verjetno ne bi prijelo za orožje v obrambo Avstrije.
Slovenija kritična tudi ob obletnici
Avstrijska državna pogodba je zelo pomembna tudi za Slovenijo, saj v sedmem členu (od skupno osemintridesetih) govori o pravicah slovenske in hrvaške manjšine. V tretji točki pravi, da imajo avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem pravico do osnovnega pouka v slovenskem oziroma hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. V tretji točki pa pravi, da je v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom slovenski ali hrvaški jezik dovoljen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja tako v slovenščini ali hrvaščini kot v nemščini, še piše.
Slovenija že dolgo časa opozarja, da Avstrija nekaterih določil ne izpolnjuje v celoti in tako je storila tudi ob okrogli obletnici podpisa pogodbe.« Več desetletne zamude pri uresničevanju pravic slovenske manjšine v Avstriji so pustile globoke posledice na jezikovnem področju, zato Slovenija podpira poziv krovnih organizacij koroških Slovencev avstrijski državi, da v jubilejnem letu posebno pozornost nameni ukrepom za ohranitev in revitalizacijo slovenskega jezika,« je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot najbolj pereči je med nedavnim obiskom Dunaja izpostavila vprašanji dvojezičnega izobraževanja v vsem vzgojnem procesu od osnovne do konca srednje šole ter prisotnost in uporabo slovenskega jezika na sodiščih in uradih na celotnem poselitvenem območju.
Notifikacija čaka
Slovenija se ima za naslednico avstrijske državne pogodbe, h kateri je konec leta 1955 pristopila SFR Jugoslavija, tako kot še nekaj držav. Ni pa Slovenija nasledstva uradno notificirala. O takšnem koraku se govori in polemizira od osamosvojitve naprej, iz različnih razlogov pa se ni nikoli zgodil. Eden je tudi previdnost, da se postopek morda ne bi zataknil. Depozitarka pogodbe je Rusija, ki bi morala notifikacijo sprejeti in poslati ostalim podpisnicam.
