Delavska koalicija sindikatov in civilnodružbenih organizacij je ogorčena nad predlogom pokojninske reforme, ki ga je vlada poslala v državni zbor, je v njenem imenu poudaril sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc. Ta je na čelu sicer manjšinskega dela sindikatov znotraj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki so že ob podpisu dogovora socialnih partnerjev o usklajenosti pokojninske reforme to ocenili kot »škodljivo za delavstvo in upokojence«.
V akciji, s katero si prizadevajo za odpravo po njihovem neustreznih delov reforme, se je 16 sindikatom, največ jih deluje pod okriljem ZSSS, pridružilo tudi devet civilnodružbenih organizacij, ki se ukvarjajo z delavsko problematiko, med njimi Delavska svetovalnica, Iniciativa Glas ljudstva in Mirovni inštitut.
Poslanske skupine so pozvali k vložitvi predlaganih amandmajev k pokojninskemu zakonu, s katerimi bi črtali tri njene ključne dele: dvig upokojitvene starosti, podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove in spremenjeno formulo usklajevanja. Če se poslanci na njihove predloge ne bodo odzvali do konca maja, napovedujejo vložitev pobude za razpis zakonodajnega referenduma. Hkrati so poudarili, da se bodo ogradili od vseh političnih strank in bodo vse aktivnosti izvajali samostojno. »Ne želimo namreč, da bi kateri koli politični akter skušal našo pobudo izrabiti za svoje politične interese.«
Mesec: S padcem reforme bi bili na slabšem
Minister za delo Luka Mesec je vse podpisane pod poziv javno povabil na sestanek, da jim reformo predstavi v celoti. Mesec pravi, da trije ukrepi, ki bi jih nasprotniki črtali, skrbijo za vzdržnost sistema, ki je nujna zato, da se bomo na pokojninski sistem lahko zanesli tudi v bodoče in da pokojnine bodo. »Samo ti trije ukrepi bi seveda šli v škodo upokojencev. Toda ravno zaradi tega smo v reformo, ki jo je treba obravnavati kot celoto, vnesli tudi druge ukrepe, ki skrbijo za blaginjo upokojencev.« Nasprotnikom je očital, da so spregledali ukrepe, kot so višji odmerni odstotek, zimski dodatek, sistemski letni dodatek, izboljšave za upokojene kmete, invalide, vdovce, rahljanje pogojev za varstveni dodatek, kar gre v prid predvsem najrevnejšim. »Če bi se to reformo zrušilo, ne verjamem, da lahko kadar koli v bližnji prihodnost pride do boljšega dogovora, sploh glede na to, kar se po svetu dogaja. S padcem te reforme bi bili upokojenci in bodoči upokojenci bistveno na slabšem,« je ocenil minister.
Po mnenju nasprotnikov reforme prinaša dvig upokojitvene starosti (s 60 na 62 let ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe oziroma s 65 na 67 let ob najmanj 15 letih pokojninske dobe) kasnejše upokojevanje vseh, za mnoge delavce pa tudi dodatni dve leti garanja. To ne drži v celoti, saj bo starostno mejo v določenih primerih tudi po novem mogoče znižati, in sicer na največ 57 let za ženske in 58 let za moške. Kdor pa bo moral delati dlje, bo imel bistveno višji odmerni odstotek.
Zaradi širjenja referenčnega obdobja s sedanjih 24 na 40 let (z izvzemom petih najslabših) bodo pokojnine, kot ocenjujejo, nižje. Na ministrstvu za delo so že pojasnili, da je temeljni cilj podaljšanja referenčnega obdobja povečati korelacijo med vplačanimi prispevki in višino pokojnine. Nižjo pokojninsko osnovo pa naj bi po njihovih izračunih v veliki večini primerov kompenziral višji odmerni odstotek (postopno se bo zvišal na 70 odstotkov).
V delavski koaliciji odločno nasprotujejo tudi manj ugodnemu usklajevanju pokojnin (do leta 2030 v razmerju 50:50 z rastjo plač in inflacijo, nato pa postopno do leta 2040 v razmerju 80:20 v prid inflacije), kar po njihovem niža pokojnine bodočim in sedanjim upokojencem. Ko bo reforma v polnosti uveljavljena, leta 2035 in naprej, se bodo ljudje upokojevali z boljšo odmerjeno pokojnino, ki pa se bo bolj zlagoma usklajevala, je v zvezi s tem za Dnevnik dejal minister.
»Kvaziznanstvena demografska nujnost«?
Celotno reševanje pokojninskega sistema je po mnenju nasprotnikov postavljeno na pleča delavcev. Delodajalci bodo po njihovih besedah v sistem še naprej vplačevali tako kot doslej, saj se prispevne stopnje ne spreminjajo.
»Slovenski pokojninski sistem je stabilen, pri deležu BDP, ki ga namenjamo pokojninam, pa smo pod povprečjem razvitih držav EU. Prav tako je strašenje vlade s tako imenovano demografsko krizo neosnovano zavajanje,« pravijo nasprotniki, ki še menijo, da za reformo sploh ni nobene potrebe. Statistični podatki sicer kažejo, da se bo delež starejših od 65 let v naslednjih treh desetletjih znatno povečal, kar pomeni, da se bo razmerje med delovno aktivnimi in upokojenimi znižalo, s tem pa se bo tudi delež BDP, ki ga namenimo za pokojnine, višal.
Spomnimo, da so dogovor o usklajenosti pokojninske reforme podpisali vsi trije socialni partnerji – poleg predstavnikov vlade tudi vseh pet delodajalskih združenj in tudi šest od sedmih sindikalnih central, vključno z največjo, ZSSS. Podpisa ni prispevala le Konfederacija sindikatov 90. Burno je bilo sicer na predsedstvu ZSSS, ki šteje 24 članov, kjer pa je podpis nazadnje podprlo 14 članov, osem sindikatov je bilo proti, dva pa sta bila vzdržana. Podpisniki poziva ob tem opozarjajo, da vlada za reformo ni pridobila konsenza širše javnosti.
