Oseminsedemdesetletna Britanka, ki že 21 let živi na Švedskem, se bori proti izgonu iz države, potem ko so ji oblasti sporočile, da je vlogo za ureditev statusa po brexitu vložila prepozno.
Njen primer je najnovejši v vrsti približno 2500 britanskih državljanov, ki jim je bilo po brexitu na Švedskem ukazano, naj zapustijo državo. Aktivisti in britansko ministrstvo za zunanje zadeve, Commonwealth in razvoj (FCDO) menijo, da švedske oblasti do britanskih državljanov uporabljajo nerazložljivo strog pristop.
To se dogaja dve leti po tem, ko je Švedska zagrozila z izgonom Britanke z demenco, ki je živela v domu za starejše. Ženska je umrla tik pred načrtovanim izgonom, piše Guardian.
Po smrti moža se je preselila v manjše stanovanje
Joyce Thomas, upokojena medicinska sestra, je novembra lani dobila le štiri tedne časa, da zapusti Švedsko. Takrat so minila tri leta od smrti njenega moža, zaradi česar je bila odločitev zanjo še posebej boleča.
Po moževi smrti se je Thomasova skupaj s svojim psom preselila v manjše stanovanje v Hammaröju. Tam živi blizu sina in vnukov ter groba svojega pokojnega moža.
Povedala je, da jo dogajanje včasih tako čustveno preplavi, da se težko spopada z njim.
»Pri mojih letih je neverjetno, da te po toliko letih vržejo iz države, čeprav nisi storil prav nič narobe,« je dejala Thomasova. »Nimam kazenske evidence, nimam prometnih kazni, ničesar. In tukaj sem živela z lastnimi finančnimi sredstvi. Mislim, da se v to zadevo nihče v resnici ni poglobil. Če bi šlo za njihovega družinskega člana ali mater, jim zagotovo ne bi bilo všeč, da bi bila v takšnem položaju.«
S solzami v očeh je dodala: »Nisem več mlada in že sama misel, da bi morala prihajati sem in tja, da bi obiskovala sina in vnuke ter moževo grobnico … To je grozno, ko vse skupaj zares dojameš.«
Njen mož Gwynne je leta 2023 umrl zaradi raka. Leta 2022, ko sta se iz Velike Britanije vračala z obiska pri drugem sinu v Brightonu, sta prvič izvedela, da bi morala po brexitu vložiti uradno vlogo za ureditev bivanja na Švedskem.
Thomasova je povedala, da je bil njen mož zelo natančen pri spremljanju novic, pomembnih za Britance na Švedskem, in da je v družini skrbel za vso administracijo. Prepričana je, da bi vlogo vložil, če bi vedel, da je to potrebno.
Vlogo vložila prepozno, oblasti pa je niso sprejele
Čeprav sporazum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije omogoča tudi pozne vloge, je bila vloga Thomasove leta 2024 zavrnjena, ker ni mogla dokazati »utemeljenih razlogov« za zamudo.
Zavrnjena je bila tudi poznejša vloga za dovoljenje za bivanje na podlagi švedske nacionalne zakonodaje. Zdaj ji pri pravnem postopku pomagajo odvetniki, ki primer vodijo brezplačno.
»Ko je Gwynne umrl, je bilo to najhujše. Poročena sva bila 55 let. Bil je moj najboljši prijatelj in po vseh teh letih mi je pomenil vse. To, kar se dogaja zdaj, pa je neznosno čakanje v negotovosti. Grozno je. Nisem več mlada. Iz hiše sem se že preselila v stanovanje – in zdaj naj bi se znova selila ter iskala drug dom? Umrla bom, preden bi se mi sploh uspelo ustaliti.«
Britanski politik: Primer je zelo skrb vzbujajoč
Nekdanji britanski minister za gospodarstvo Peter Kyle, ki je poslanec za Brighton, je primer označil za skrb vzbujajoč.
Za Guardian je dejal, da so odločitve o priseljevanju na Švedskem sicer v pristojnosti švedskih oblasti, vendar je vedno zagovarjal stališče, da je treba pravice britanskih državljanov, ki so pred brexitom uveljavljali pravico do prostega gibanja, obravnavati pravično in sočutno. Švedske oblasti je pozval, naj primer ponovno preučijo.
»Upam, da bodo oblasti skrbno preučile vse okoliščine primera gospe Thomas, vključno z njenim dolgim bivanjem na Švedskem, družinskimi povezavami in humanitarnimi okoliščinami,« je dejal.
