Napad naj bi bil najboljša obramba, tudi v politiki. Tako je očitno presodil tudi z različnih koncev »napaden« vodja stranke Reform UK (Reformirajmo Združeno kraljestvo) Nigel Farage, čigar premierske ambicije zadnje tedne spodkopavajo odkritja o sumljivem umazanem financiranju njega in njegove stranke ter tudi padec na lestvicah priljubljenosti in nesloga na desnem polu politike, kjer se drenjajo Reform UK, konservativci in še najbolj desna stranka Restore UK (Obnovimo Združeno kraljestvo). Rast priljubljenosti te slednje najbolj skrbi Faragea, ker tja bežijo njegovi podporniki. Pred dobrim letom jo je ustanovil nekdanji Farageev politični pajdaš in poslanec njegove stranke Rupert Lowe, s katerim sta se potem sprla in Farage ga je zaradi javne kritike vrgel iz stranke.
Lowe, ki svojo stranko razglaša za izboljšano (še bolj desno) verzijo Reform UK, zagovarja množično deportacijo ljudi, ki so v Britaniji brez urejenega pravnega statusa, in tako imenovano negativno neto priseljevanje (več ljudi se izseli iz države kot se naseli v njej, kar naj bi se lani zgodilo v ZDA, prvič po najmanj petdesetih letih). Faragea skrbi in jezi tudi to, da Restore UK, Lowa in njegovo politiko vse bolj podpira njegov nekdanji »oboževalec«, najbogatejši Zemljan Elon Musk, ki se zelo rad vtika v britansko politiko.
Burnham premešal karte med strankami
Protipriseljenska politika je bila ob evrofobiji in brexitu vedno eden od temeljev, zaradi katerih je Reform UK v anketah postala vodilna stranka. Zdaj pa je prvič po lanskem aprilu zdrsnila na drugo mesto, ker so se pod novim vodjem Andyjem Burnhamom povzpeli laburisti. Farageeva osebna priljubljenost je na najnižji ravni po parlamentarnih volitvah pred dvema letoma, znaša 32 odstotnih točk. V dveh tednih po prihodu Burnhama na Downing Street 10 je ob deset odstotnih točk. Pred manj kot letom dni je bil najbolj priljubljen med strankarskimi prvaki, zdaj je najmanj. Burnham je edini politični prvak z več pozitivnimi kot negativnimi ocenami, razlika med obema pa je 19 odstotnih točk.
Farage je zdaj očitno hotel preusmeriti pozornost s svojih težav, med katerimi je še vedno največja darilo britanskega kriptomilijarderja, ki ga je za brexit nagradil s petimi milijoni funtov gotovine, in prešel v protinapad. Na odmevni tiskovni konferenci pod geslom Britanija potrebuje REFORMO je napovedal napad na svojo najljubšo tarčo: ilegalne priseljence, ki prihajajo v Britanijo s čolni čez Rokavski preliv.
Operacija Utrdba
Če bi prišel na oblast, bi v Rokavskem prelivu sprožil »operacijo Utrdba«, ki bi bila »največja vojaška operacija po drugi svetovni vojni v Rokavskem prelivu«. Predlagal je ustanovitev skupnega poveljstva vseh štirih rodov vojske, ki bi v prelivu »prestregli vsa nepooblaščena plovila, pridržali potnike in jim zagotovili vodo, hrano ter zdravstveni pregled, preden bi jih vrnili v Francijo ali Belgijo«.
Francija se je že kritično odzvala: to bi bilo po njenem mnenju kršenje francoske suverenosti in tudi pomorskega ter mednarodnega prava. Farageevo idejo kritizirajo tudi britanski politiki, nekdanji mornariški častniki, pravniki in migracijski izvedenci – kot nevarno, militaristično in neizvedljivo. In kot še en Farageev politični trik, s katerim poskuša rešiti samega sebe.
Ga bo osmešil grof s posodo za smeti na glavi?
Faragea prihodnji četrtek čakajo nadomestne poslanske volitve v volilnem okrožju Clacton, ki jih je izsilil sam z odstopom, s katerim je prav tako hotel preusmeriti pozornost s svojih težav in prekiniti parlamentarno preiskavo svojega ter strankinega finančnega mešetarjenja. Njegov malo verjeten poraz bi bil šokanten, saj glavne stranke nočejo sodelovati v tem Farageevem političnem triku. Tako je njegov edini nasprotnik znan komik in kritik otoških politikov grof Binface (na glavi ima vedno posodo za smeti, kar je bin, face pa je obraz), ki mu napovedujejo okoli 20 odstotkov glasov. Tudi Farageeva zmaga ob pričakovani izjemno nizki volilni udeležbi utegne biti zelo poniževalna zanj in sprožiti, ob nadaljevanju vseh drugih problemov, njegovo politično upokojitev, morebiti pa tudi razpad Reform UK, ki bi prinesel tekmo drugih strank za njene volilce.