Nič torej še ne kaže, da bi Zelenski poskušal umirjati spor z ameriškim predsednikom, saj so bile besede o »resničnih voditeljih« jasna bodica Donaldu Trumpu. Predsednika sta zaradi ameriškega dogovora z Rusijo o izvozu dizelskega goriva zašla v največji spor po znameniti polemiki v Ovalni pisarni februarja lani. Potem so se pojavile še težave z ukrajinskim dostopom do obveščevalnih podatkov in ameriškega satelitskega interneta Starlink. Nekateri ukrajinski politiki zato pozivajo Zelenskega, naj umiri ton, ker da država ZDA potrebuje. Nekaj podobnega naj bi mu domnevno svetovali tudi nekateri evropski politiki, kar pa je danska premierka Mette Frederiksen na vrhu v Bruslju na novinarsko vprašanje zanikala oziroma dejala, da o tem nič ne ve.
Trump je v zadnjih komentarjih dejal, da so ukrajinski napadi na ruske energetske objekte »sramota«. Ukrajina je namreč sporočila, da ne bo več spoštovala tridnevnega moratorija na takšne napade, ki ga je razglasil Trump, ker se ga Rusija ni držala.
EU ne more nadomestiti Starlinka
Zelenski je v Bruselj prišel s prošnjo po okrepitvi evropske pomoči Ukrajini, zlasti njeni protizračni obrambi. V zadnjih dneh se vrstijo poročila, da je Ukrajini zmanjkalo ameriških raket za protizračni sistem patriot, ki je bistven za sestrelitev ruskih balističnih raket. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je v četrtek dejala, da Evropska unija nima zmogljivosti na hitro ponuditi Ukrajini nadomestek za ameriški sistem Starlink. Ta je ključen za drone, s katerimi Ukrajina prestreza ruske brezpilotnike.
»To vojno želimo končati, kolikor hitro je mogoče. Trenutno ne vidimo znakov, da je ruska stran na to pripravljena, zato se moramo pripraviti na zimo,« je v Bruslju dejal Zelenski. »Zimski paket pa ne vsebuje samo energije, ampak tudi zračno obrambo in financiranje,« je pred pogovorom z evropskimi voditelji dejal Zelenski ter dodal, da bodo govorili tudi o financiranju Ukrajine za leto 2027.
Zelenski prvič z Magyarjem
Zelenski je imel v Bruslju predvideno tudi prvo srečanje z madžarskim premierjem Petrom Magyarjem. Ukrajina je nedavno sprejela zakon o etničnih manjšinah, ki ga je zahtevala Budimpešta. Slednja je zato umaknila blokado v pogajalskem procesu, tako da je Ukrajina ta teden odprla še dva sklopa v pogajanjih o članstvu v EU, skupno pa doslej štiri od šestih. »Zahvaljujem se za odprtje dveh svežnjev. Storili bomo vse, da bi do konca leta odprli še preostala dva,« je dejal Zelenski v izjavi v spremstvu Coste in von der Leynove.
Bosta Italija in Španija zgladili spor?
Ena od tem drugega dne zasedanja evropskih voditeljev so migracije. Tu se nakazuje zmanjšanje napetosti med Italijo in Španijo. Rim je zamrznil schengenski režim za prihode iz Španije po julijskem vdoru migrantov v špansko enklavo Ceuta, Madrid pa se je odzval recipročno. Potlej sta obe državi ukrepe podaljševali za en mesec, zdaj pa naj bi Italija to storila samo še za en teden. S tem bi njegovo trajanje izenačila s španskim (Madrid je ukrep prvotno uvedel teden pozneje), v tem času pa naj bi našli dogovor, da spor dokončno odpravijo.
Drugi dan je na dnevnem redu tudi Bližnji vzhod. Prvi dan so sicer največ govorili o proračunu, kjer so voditelji očitno zelo daleč od kompromisa med skupino varčnih držav (neto plačnic) in skupino prijateljic kohezije, kamor sodi tudi Slovenija. Govorili so tudi o ukrepih za znižanje cen energentov in sistemu za trgovanje z emisijami.
