Ukrajinski uradniki so ta teden poročali, da so vojaški sprejemniki Starshielda nehali delovati, ko so jih namestili na hitre brezpilotnike. To je otežilo delovanje ukrajinskih dronov, ki se pri usmerjanju nad ukrajinskim ozemljem zanašajo na satelitsko povezavo. Vir z ukrajinskega obrambnega ministrstva je v četrtek za Reuters povedal, da sprejemniki sedaj sicer delujejo tudi med premikanjem, vendar le pri hitrostih do 160 kilometrov na uro. To je problem, saj lahko najnovejši ruski droni geran-5 domnevno letijo tudi s hitrostjo do 800 km/h.
Po navedbah dveh ameriških in enega zahodnega uradnika je bila vodstvu ameriškega obrambnega ministrstva posredovana zahteva, naj upočasni delovanje sistema Starshield za Ukrajino. Uradniki niso pojasnili, kdo v Beli hiši je sprejel odločitev in kdo je bil zadolžen za njeno izvedbo. Starshield je sicer vojaška različica satelitskega sistema Starlink podjetja SpaceX.
Omejitve so uvedli po tem, ko je Trump od Kijeva zahteval prenehanje napadov na ruske rafinerije. Ameriški predsednik želi krivdo za visoke cene energentov zaradi vojne v Iranu, ki jo je začel v sodelovanju z Izraelom, naprtiti Ukrajini. Skrbi ga zlasti negativen vpliv draginje na možnosti republikancev na novembrskih kongresnih volitvah. Demokratom se namreč nasmiha večina tako v predstavniškem domu kot v senatu.
Na vprašanje o odredbi za omejitev Starshielda je visoki ameriški uradnik odgovoril: »Predsednik nikoli ni podal takšne zahteve.« Bela hiša medtem ni odgovorila na vprašanje Reutersa, ali so jo morda podali drugi predstavniki administracije.
Izvršni direktor podjetja SpaceX Elon Musk je v sredo na družbenem omrežju X poudaril, da je Starshield v lasti in pod nadzorom ameriške vlade. »Vse odločitve o omejitvah hitrosti ali uporabe sprejema ameriška vojska ali predsednik,« je zapisal. SpaceX, Pentagon in ukrajinsko veleposlaništvo v Washingtonu se na Reutersova vprašanja niso odzvali.
Zaostrovanje odnosov med ZDA in Ukrajino
Napetosti so se povečale po srečanju predstavnikov ZDA, Ukrajine, Evrope in Svetovne banke 9. oktobra v Miamiju. Po navedbah vira, seznanjenega s pogovori, sta Trumpov zet Jared Kushner in posebni odposlanec Steve Witkoff ukrajinski delegaciji ostro očitala nadaljevanje napadov na ruske rafinerije kljub ponavljajočim se ameriškim zahtevam, naj jih ustavi.
Ameriški predstavniki so branili tudi odločitev Washingtona o sklenitvi dogovora z Rusijo za dobavo več kot 2,25 milijona sodov dizelskega goriva na ameriški in svetovni trg. Bela hiša naj bi upala, da bo dogovor prispeval k večji pripravljenosti Moskve za mirovna pogajanja. Del ameriških kongresnikov je sporazum kritiziral, češ da bo Rusiji zagotovil sredstva za nadaljevanje vojne, ne da bi morala v zameno sprejeti kakršna koli popuščanja.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriško odločitev o dizelskem gorivu označil za »šibko«, Trump pa je pozval k izvedbi volitev v Ukrajini in zamenjavi Zelenskega. Ameriški uradniki so po poročanju Reutersa v zakulisju zagrozili tudi z ustavitvijo izmenjave obveščevalnih podatkov o ruskih raketnih napadih, ki jih Ukrajina uporablja pri obrambi. Trump je v torek zatrdil, da Washington te podatke še naprej posreduje Kijevu.
Ukrajinski predstavniki so v torek in sredo od Bele hiše, State Departmenta in Pentagona poskušali dobiti pojasnila o omejitvah Starshielda. Visoki ukrajinski uradnik je dejal, da so jim odgovorili, da je odločitev sprejela Bela hiša.