Britanski premier Keir Starmer se sooča z naraščajočim uporom znotraj lastnih vrst po močnem porazu laburistov na regionalnih in lokalnih volitvah v Veliki Britaniji. Kljub zgodovinskemu udarcu, ki je vključeval izgubo desetletja dolgega nadzora nad Walesom ter močan vzpon desnih populistov, Starmer zavrača pozive k odstopu in odločno zavrača spremembo svoje politične smeri.
Po skoraj treh desetletjih prevlade v valižanskem parlamentu je laburistična stranka doživela popoln zlom. Od prejšnjih 44 sedežev jim jih je po novem ostalo samo še devet. V enem najbolj odmevnih udarcev volitev je brez poslanskega mandata ostala celo dosedanja valižanska premierka Eluned Morgan. Politični vakuum, ki so ga za sabo pustili laburisti, je zapolnila levo usmerjena valižanska narodna stranka Plaid Cymru, ki je skoraj podvojila število mandatov na 43 in bo – s pomočjo koalicijskega partnerja – vodili naslednjo vlado.
Izjemen preboj pa je uspel desni populistični stranki Reform UK, ki je ob svojem prvem nastopu v Walesu osvojila kar 34 sedežev.
Hudi udarci za vladajočo stranko so se nadaljevali tudi na angleških lokalnih volitvah, kjer so laburisti izgubili približno 1400 od prejšnjih 2500 sedežev.
Pri tem je treba poudariti, da britanski konservativci niso uspeli unovčiti nezadovoljstva z vlado, saj so tudi sami izgubili okoli 550 mandatov. Glavni zmagovalci angleških volitev so bili populisti stranke Reform UK, pod vodstvom Nigela Faragea, s skoraj 1500 novimi sedeži, ter Zeleni, ki so število svojih predstavnikov več kot podvojili na približno 500.
Vzporedno s tem na Škotskem na oblasti ostaja Škotska nacionalna stranka (SNP), čeprav je z rahlo izgubo mandatov doživela manjši udarec pri svojih prizadevanjih za škotsko neodvisnost.
Razsežnost poraza, ki prihaja v drugi polovici mandata Starmerjeve vlade, je sprožila preplah med laburističnimi poslanci. Čeprav se je Starmerjev ožji kabinet poenotil v javni podpori premierju na družbenih omrežjih, približno 30 poslancev javno zahteva njegov odstop ali vsaj jasen časovni načrt za umik. Kritiki znotraj stranke zahtevajo, da vlada svojo politiko močneje usmeri v reševanje krize življenjskih stroškov in se vrne k željam jedrnih volivcev stranke.
Za razliko od konservativcev laburisti nimajo formalnega mehanizma nezaupnice, s katerim bi lahko hitro odstavili vodjo. Morebiten padec bi zahteval uradnega protikandidata iz vrst poslancev. Namestnica vodje laburistov Lucy Powell je poskuse strmoglavljenja konec tedna ostro zavrnila in opozorila, da bi se vlada z razpravami o vodstvu le osmešila, čeprav je priznala, da mora stranka sedaj razmisliti in prisluhniti.
Starmer je v sobotnem časopisnem prispevku priznal, da je njegova vlada v zadnjih dveh letih storila nepotrebne napake, vendar je kategorično zavrnil pozive k ideološkim premikom. »Zavoj v levo ali desno ni pravi odgovor na sporočilo, ki so nam ga poslali volivci,« je zapisal premier.
Poudaril je, da se britanska družba še vedno spopada s strukturnimi posledicami finančne krize, brexita, pandemije in vojne v Ukrajini ter da iluzorna vrnitev na stari status quo ni mogoča. Državljanom je obljubil osredotočenost na reševanje rasti cen, ostrejše varovanje meja in zagotavljanje varnih poklicnih obetov za mlade, z namenom izgradnje močnejše in pravičnejše družbe.