»Zamisel o ljudski vstaji, ki bi jo sprožili izraelski napadi, je popolna fantazija, ki nima veliko podlage v resničnosti. Aktivisti v Iranu so zdaj bolj zaskrbljeni, da jih bodo ubili v napadih in da bo njihova država zgorela, kot pa da bi zasnovali kakršno koli politično akcijo.
Menim, da je očitni cilj izraelskih napadov povzročiti temeljno spremembo v obnašanju režima, morda tudi v njegovi sestavi. V Izraelu mogoče upajo, da bodo napadi privedli do propada režima. To je šele začetek, morda bodo šli še dlje.
Mislim, da ljudje niso jezni zaradi napadov na sam režim. Pravzaprav so mnogi precej jezni na režim, ker jim je prinesel vojno, ki je niso želeli. Vendar pa obstaja določen občutek enotnosti, saj Iranci vidijo, da je njihova država napadena, in jo želijo braniti. Verjetno bolj sovražijo Netanjahuja kot Hameneja – ali vsaj toliko.
Lahko se zgodi, da se Iran odloči opustiti pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in si bo prizadeval za bombo. To bi bila eskalacijska odločitev, ki bi lahko stvari še poslabšala. Jedrska pogajanja so za zdaj prekinjena, vendar se lahko nova vladajoča frakcija odloči, da se vrne k njim in podpiše jedrski dogovor (s Trumpom, op. p.) kot del širše kapitulacije.«
