Iz Evropske unije so prihajali številni odzivi olajšanja, da je na parlamentarnih volitvah na Madžarskem zmagal Peter Magyar. Odzivi z Balkana, kjer je bil Viktor Orban pomemben regionalni zaveznik za nekdanjega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, so še skopi. Vendarle je mogoče že zdaj reči, da se tudi v teh delih Evrope spreminja politična enačba zaradi madžarskih notranjepolitičnih sprememb.
V Srbiji se je na Magyarjevo zmago odzvala zgolj tamkajšnja opozicija, ki je čestitala voditelju Tisze in ugotavljala, da je mogoče premagati avtokrata z receptom, da vsi podprejo enega kandidata. Predsednik Ljudskega gibanja Srbije Miroslav Aleksić je ocenil, da je Magyar dosegel pomembno zmago in poslal močno sporočilo, da je mogoče premagati avtoritarnega vladarja. »To je mogoče tudi v neenakih pogojih, če obstajata sodelovanje in združena protirežimska fronta,« je ocenil Aleksić.
Po oceni Adnana Ćerimagića, raziskovalca pri mislišču European Stability Initiative, je volilni poraz Viktorja Orbana predvsem dobra novica za Madžarsko in Evropsko unijo. »Hkrati pa je to dan upanja za vse nas, ki že leta spremljamo in opozarjamo na sistematično spodkopavanje pravne države, demokratičnih standardov in temeljnih svoboščin na Madžarskem ter na širjenje Orbanovega škodljivega vpliva znotraj EU in Nata ter proti zahodnemu Balkanu in Ukrajini,« dodaja Ćerimagić.
Kot še opozarja, je Orban za Vučića in Dodika predstavljal tudi pomemben most do širših mednarodnih akterjev. Njegovi odnosi z Donaldom Trumpom in drugimi svetovnimi političnimi osebnostmi so dodatno prispevali k okrepitvi mednarodnih položajev Vučića in Dodika. Vzporedno s tem se je razvilo intenzivno gospodarsko in ideološko sodelovanje, ki je vključevalo medsebojno podporo modelom vladanja z izrazitimi avtoritarnimi težnjami.
»Orbanov poraz torej pomeni, da sta Beograd in Banjaluka izgubila pomembnega zaveznika, ki jima je zagotavljal konkretno politično zaščito in mednarodno podporo. Vendar pa ta izid še ne pomeni nujno hitre in popolne spremembe v madžarski zunanji politiki. Strateški interesi v regiji, vključno z gospodarskim in energetskim sodelovanjem ter geografsko bližino, bodo še naprej igrali pomembno vlogo,« je prepričan Ćerimagić. Svojo oceno zaključuje z ugotovitvijo, da bi sprememba vlade v Budimpešti vendarle lahko odprla prostor za bolj konstruktiven pristop znotraj Evropske unije, zlasti v okviru odnosov z Ukrajino in premagovanja notranjih blokad. »Takšen razvoj bi lahko pozitivno vplival tudi na dinamiko odnosov EU z državami zahodnega Balkana,« je prepričan.
