Uvodno glasovanje o bodočem generalnem sekretarju Združenih narodov je pokazalo, da ima med petnajstimi državami članicami največ podpore nekdanja podpredsednica Kostarike Rebeca Grynspan. Za njo sta se zvrstila nekdanja zunanja ministrica Gvajane Carolyn Rodrigues-Birkett in vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi.
Vsaj na začetku torej kaže, da obstaja resna možnost, da svetovno organizacijo prvič vodi ženska. Res pa je, da je bil to šele prvi od več krogov glasovanja o sedmih kandidatih za naslednika Antonia Guterresa. Prav tako v tem trenutku še ni jasno, kateremu od kandidatov je nasprotovala katera od petih stalnih članic varnostnega sveta s pravico veta, kar zapre možnost izvolitve.
O drugem krogu še ni odločitve
Predsedujoči varnostnemu svetu v mesecu juliju, veleposlanik Demokratične republike Kongo Zenon Mukongo Ngay, je bil po glasovanju precej redkobeseden. Dejal je, da so opravili eno glasovanje in da se bodo o drugem krogu dogovorili v prihodnjih dneh, ko bo varnostnemu svetu že predsedovala Danska. Leta 2016 sta med prvim in drugim krogom glasovanja minila dobra dva tedna.
Ngay rezultata prvega glasovanja ni razkril, saj je takšen dogovor, je pa zato precej hitro pricurljal prek diplomatov. Članice varnostnega sveta so ob vsakem imenu obkrožile eno od možnosti: ali kandidaturo spodbujajo, ali je ne spodbujajo, ali nimajo mnenja. Grynspanova je dobila deset glasov spodbude in en glas nespodbude, štiri države so bile brez mnenja. Birkettova je dobila devet glasov spodbude in dva nespodbude. Grossi je dobil sedem glasov spodbude in dva nespodbude. Tako kažejo podatki, ki jih je objavila kampanja 1 za 8 milijard. Ta se zavzema za izvolitev ženske na čelo OZN in za transparenten proces izbire.
Nekdanja čilska predsednica in bivša visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet je dobila šest glasov spodbude in pet glasov nespodbude. Nekdanji senegalski predsednik Macky Sall je dobil šest glasov spodbude in sedem nespodbude. Nekdanja ekvadorska zunanja in obrambna ministrica Maria Fernanda Espinosa je dobila pet glasov spodbude in dva nespodbude. Nekdanji zunanji minister Ugande Olara Otunnu, ki je kandidaturo vložil pozno, pa je dobil dva glasova spodbude ter pet glasov nespodbude ob osmih brez mnenja.
Kako je bilo pred desetimi leti
V tej uvodni fazi vse države glasujejo z enakimi lističi, zato še ni mogoče vedeti, ali kateremu kandidatu nasprotuje katera od petih stalnih članic. To bo znano kasneje, ko bodo te dobile glasovalne liste drugačne barve. Vsekakor pa so v najslabšem položaju Sall, Bacheletova in Otunnu, ker so prejeli največ nasprotovanj (sedem oziroma pet).
Za občutek o postopku velja pogledati deset let v preteklost, ko so zadnjič potekale konkurenčne volitve generalnega sekretarja OZN (pet let kasneje so namreč Guterresu samo podaljšali mandat). Leta 2016 je bil Guterres od začetka nesporni favorit, saj je v prvem krogu dobil dvanajst glasov spodbude in nobenega proti ob treh brez mnenja. Skozi naslednje kroge se je to sicer nekoliko spremenilo, saj mu podpore nista izrekli dve ali tri države, kar kaže na diplomatsko dinamiko v ozadju. Na koncu, v šestem krogu glasovanja, ki je potekal dva meseca in pol po prvem krogu, pa je Guterres dobil trinajst glasov podpore ob nobenem glasu proti in dvema brez mnenja. Takrat je bil kandidat tudi nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk, ki je v prvem krogu dobil enajst glasov spodbude in dva nespodbude ob dveh brez mnenja. V naslednjih krogih mu je podpora padla.
Kdo sta trenutni favoritinji
Rebeca Grynspan, ki je v prvem krogu dobila največ podpore, trenutno vodi konferenco Združenih narodov o trgovini in razvoju (delo je zaradi kandidature sicer zamrznila). V tej vlogi je vodila skupino, ki je dosegla dogovor o izvozu ukrajinskega žita med vojno. Nekoč so jo uvrstili na seznam petdesetih največjih intelektualcev Latinske Amerike. Njeni judovski starši so emigrirali iz Evrope v begu pred holokavstom, v katerem so bili ubiti njeni stari starši po materi.
Carolyn Rodrigues-Birkett na drugem mestu je od leta 2020 veleposlanica Gvajane pri OZN. Pred tem je bila direktorica pisarne Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih v Ženevi. Z 52 leti je najmlajša v sedmerici kandidatov.
