V Pakistanu so v torek do noči čakali na odgovor Irana o udeležbi v novem krogu pogajanj z Združenimi državami, medtem ko je Bližnji vzhod počasi stopal proti zadnjemu dnevu dvotedenske prekinitve ognja, ki se izteče opolnoči s srede na četrtek po našem času. »Odločitev Irana, da se udeleži pogovorov pred koncem prekinitve ognja, je kritičnega pomena,« je opozarjal Ataulah Tarar, pakistanski minister za informiranje, ki je glavni pogajalec med stranema.
Ameriški predsednik Donald Trump je trdil, da prekinitve ognja ne bo podaljšal, torej bi ZDA in Izrael zaradi iranskega zavračanja pogajanj znova začeli bombardirati Iran. V Teheranu bi v tem primeru najbrž znova odgovorili z napadi na druge zalivske države, kar bi še dodatno zaostrilo svetovno naftno in najbrž že gospodarsko krizo.
Obe strani druga drugo že nekaj dni obtožujeta kršenja premirja, ZDA pa krepijo vojaške sile v regiji. Predsednik iranskega parlamenta in vodilni politik islamske republike Mohamad Bager Galibaf, ki naj bi tako kot pred desetimi dnevi vodil iransko delegacijo v Islamabadu, pa je posvaril Trumpa, da bi v primeru novih napadov na islamsko republiko iranska vojska uporabila »nove adute«.
Tudi Peking zdaj glasen
Galibaf je v tvitu tudi zapisal, da dokler bodo ZDA grozile z napadi in blokirale iranska pristanišča, iranske delegacije ne bo v Pakistan. V petek je islamska republika po sedmih tednih blokade razglasila prosto plovbo skozi Hormuško ožino, a je Trump vztrajal pri blokadi iranskih pristanišč, zaradi česar so Iranci v soboto s streljanjem na štiri ladje, tudi dva indijska tankerja, ponovno začeli izvajati blokado ožine, skozi katero se ne upa več nobena ladja. V Perzijskem zalivu je tako še naprej ujetih okoli 700 ladij, od tega okoli 200 velikih tankerjev.
V torek je tudi kitajski voditelj Xi Jinping zahteval odprtje ožine. Američani so sicer v ponedeljek pred Hormuško ožino v okviru blokade iranskih pristanišč zasegli ladjo, ki je plula iz Kitajske v Iran. Menda je bil na ladji dragocen vojaški material. Po Trumpu gre za »darilo Kitajske«. Predsednik ZDA je tako obtožil Peking, da je Irancem v času premirja pomagal obnoviti vojaško moč.
V enem dnevu dogovor? Malo verjetno
Podpredsednik ZDA J. D. Vance bi moral v torek kot vodja ameriške delegacije znova leteti v Pakistan, a je vsaj sprva ostal v Washingtonu, ker je tudi iranska delegacija ostala doma. Menda bi prišla v Islamabad, če bi ZDA odpravile blokado iranskih pristanišč. Trump pa je na svojem družbenem omrežju – preko katerega vodi zunanjo politiko, pogosto brez posvetovanj – zapisal, da ZDA blokade ne bodo odpravile, dokler ne pride do dokončnega sporazuma na pogajanjih v Islamabadu. Zdi se, da tako žaga vejo, na kateri sedi. S takšnim zaostrovanjem razmer v Hormuški ožini rastejo cene nafte na svetovnem trgu in s tem cene bencina v ZDA, kar lahko vodi do (še hujšega) poraza republikancev na jesenskih delnih kongresnih volitvah, tako da bi lahko imel zadnji dve leti mandata proti sebi spodnji dom in morda celo senat.
Pogajanja, če se bodo nadaljevala, pa bodo tudi zelo zahtevna, četudi naj bi državi v prvem krogu glede več vprašanj prišli zelo blizu. Iran namreč noče dovoliti proste plovbe skozi Hormuško ožino in je zdaj glede tega svojega aduta še zaostril stališča, obenem pa noče izročiti Američanom 60-odstotno obogatenega urana, kar sta glavni Trumpovi zahtevi.
Toda ali je sploh mogoče v enem ali dveh dneh doseči sporazum o iranskem jedrskem programu? Za tak sporazum z Iranom iz leta 2015 so diplomati zahodnih držav potrebovali dve leti pogajanj. Poleg tega je zdaj problem Hormuške ožine veliko trši oreh kot iranski jedrski program. Trump trdi, da imajo ZDA zaradi blokade iranskih pristanišč močno pogajalsko pozicijo. Toda tudi Iran ima z blokado Hormuške ožine vzvod, ki mu omogoča močno pogajalsko pozicijo, saj z njo preprečuje, da bi petina na svetu proizvedene nafte prišla do potrošnikov.
Po drugi strani nekateri analitiki podobno kot Trump menijo, da Iran, kjer naj bi milijonom že grozila lakota, ne more dolgo zdržati z ameriško blokado pristanišč. Po podatkih precej zanesljive Lloydove liste je sicer 26 iranskim ladjam, od tega enajstim tankerjem, v zadnjih desetih dneh uspelo mimo ameriške blokade vpluti v Indijski ocean. Vendar so v torek Američani v Indijskem oceanu zasegli tanker z iransko nafto, ki je pod sankcijami.
