O teh elementih mirovnega načrta naj bi tekla beseda tudi med sredinim londonskim srečanjem ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in britanskim premierjem Keirom Starmerjem. Pričakovati je, da bodo posamezne točke dodatno poskušali razdelati tudi na ponedeljkovem srečanju v Berlinu.
V obtoku je sicer več različnih mirovnih predlogov – prvotni ameriško-ruski, dodelani ameriško-ruski (z ukrajinskimi stališči) in evropski načrt. Svoj načrt naj bi v ZDA poslala tudi Ukrajina. Slednjič naj bi se iz vseh teh izcimil nov mirovni načrt, ki naj bi po poročanju Washington Posta vseboval tri dokumente: mirovni načrt, varnostna jamstva in načrt gospodarskega okrevanja.
Znane naj bi bile že osnovne točke, ki bi se utegnile znajti tudi v končni verziji dogovora.
1. Hiter vstop Ukrajine v Evropsko unijo
Ukrajina bi lahko postala članica EU že leta 2027. To vzbuja zaskrbljenost dela članic, vendar ameriška administracija pod Trumpom verjame, da lahko premaga odpor, zlasti Madžarske, ki je bila doslej največja ovira. Članstvo bi spodbudilo trgovino in naložbe, hkrati pa prisililo Ukrajino k odločnejšemu boju proti globoko zakoreninjeni korupciji v državnih podjetjih. V bistvu se je vojna vodila prav zaradi vprašanja, ali se lahko Ukrajina spremeni v evropsko državo – ideje, ki jo ruski predsednik Vladimir Putin prezira.
2. Ameriška varnostna jamstva »po vzoru 5. člena«
Ukrajinski predsednik in tudi Evropa ves čas poudarjata, da potrebujeta jasna zagotovila ZDA za varnostna jamstva Ukrajini. To je Zelenski ponovil tudi ob izraženi pripravljenosti, da se v Ukrajini izvedejo predsedniške volitve v času vojne.
Del o varnostnih jamstvih naj bi predvideval, da jih bodo Združene države Ukrajini ponudile po zgledu 5. člena Nata, če bi Rusija kršila sporazum. Po željah Ukrajine bi ga moral ratificirati ameriški kongres, medtem ko bi evropske države podpisale svoje ločene dogovore.
3. Ohranjanje ukrajinske suverenosti
Suverenost Ukrajine bi bila zaščitena pred kakršnim koli ruskim vetom. Kljub tej načelni privolitvi naj bi ostajalo odprto vprašanje velikosti ukrajinske vojske. Medtem ko so sprva hoteli razpoloviti oziroma za 200.000 mož zmanjšati število ukrajinskih vojakov, naj bi sedaj razmišljali o ohranitvi okoli 800.000 vojakov v ukrajinski vojski. Oblasti v Kijevu sicer niso sprejemale pogoja o zmanjšanju števila ukrajinskih vojakov, prav tako zavračajo s tem povezane ustavne omejitve, ki naj bi jih glede številčnosti ukrajinske vojske zahtevala Moskva.
4. Demilitarizirana cona
Čeprav je Ukrajina zavračala vzpostavitev demilitarizirane cone vzdolž celotne frontne črte v Donbasu, Zaporožju in Hersonu, takšno razmišljanje še naprej ostaja v igri. Kako obsežna naj bi bila ta cona, ni znano. Pričakuje pa se, da bo strogo nadzorovana, podobno kot demilitarizirano območje med Severno in Južno Korejo.
5. Ozemeljski kompromisi
Ozemeljski kompromisi naj bi veljali za neizogibne, čeprav Ukrajina poudarja, da se ne morejo odpovedati svojemu ozemlju. O velikosti ozemlja, ki bi se mu Ukrajina lahko odrekla, med ZDA in Ukrajino še ni soglasja. Rusija terja, da ji Ukrajina prepusti vse ozemlje v Donbasu, ki ga še nadzoruje.
6. Jedrska elektrarna Zaporožje
Največja jedrska elektrarna Zaporožje, ki jo trenutna zasedajo ruske sile, bi prešla spet pod ukrajinsko pristojnost. Njeno upravljanje bi utegnile prevzeti ZDA. Še vedno ni jasno, ali se je Rusija odpovedala zahtevi, da del električne energije iz Zaporožja prejema tudi sama. Nekaj časa se je razmišljalo tudi o deljenem ukrajinsko-ruskem upravljanju elektrarne.
7. Gospodarska obnova
Trumpova administracija želi spodbuditi velike naložbe in gospodarski razvoj v Ukrajini. Ameriška administracija pritiska na Evropsko unijo, da zamrznjeno rusko premoženje dobi Ukrajina za obnovo. Prav dogovor o takšni uporabi sredstev lahko pričakujemo na evropskem vrhu prihodnji teden v Bruslju. Pri obnovi Ukrajine bi sodelovale tudi ZDA.
