Kmalu je začel čutiti bolečine po telesu, imel je težave z vročino, slabostjo in drisko. Obiskal je urgenco, kjer so mu dali infuzijo in zdravilo proti slabosti, vendar zdravniki niso našli vzroka za njegove težave. Po vrnitvi domov se mu je stanje še naprej slabšalo. Žena je posumila, da doživlja možgansko kap, zato sta se znova odpravila v bolnišnico. Ob drugem prihodu Reagan ni mogel več govoriti ali se premikati, prav tako ni mogel odpreti oči.
Preiskave niso razkrile, kaj se dogaja z njim. Njegova družina je zdravnikom takrat spet omenila klopa, ki ga je odstranil nekaj tednov prej. Prvi izvidi kljub temu niso kazali na bolezen, povezano z ugrizom.
Reagana so nato premestili v splošno bolnišnico Massachusetts v Bostonu. Tam so zdravniki opravili vrsto dodatnih preiskav, vključno s testiranji na bolezni, ki jih prenašajo klopi.
Vzorec krvi so poslali tudi v specializiran laboratorij klinike Mayo. Družina je odgovor prejela šele 9. junija. Reagan je bil okužen z virusom powassan, redko boleznijo, ki jo prenašajo klopi.
Virus powassan je posebno nevaren, ker se lahko prenese zelo hitro po tistem, ko se okuženi klop prisesa na človeka. Prenos virusa se lahko zgodi že v 15 minutah. To je bistvena razlika v primerjavi z lymsko boreliozo, kjer prenos bakterije običajno zahteva daljše prisesanje.
Virus prenašajo črnonogi oziroma jelenji klopi, ki so lahko tudi prenašalci bakterije, odgovorne za lymsko boreliozo. Powassan spada v isto širšo skupino virusov kot virus Zahodnega Nila in zika.
Bolezen je izjemno redka. V Združenih državah Amerike na leto naštejejo manj kot sto primerov, vendar število obolelih v zadnjih letih narašča. Predlani so v ZDA našteli 76 primerov bolezni powassan, kar je največje število doslej, pri čemer je deset obolelih umrlo.
Bolezen lahko poteka z blagimi simptomi ali brez njih. Pri delu okuženih pa virus napade osrednji živčni sistem in lahko povzroči encefalitis, torej vnetje možganov, ali meningitis. Po podatkih ameriških zdravstvenih služb umre približno eden od desetih bolnikov s težjo obliko bolezni. Približno polovica preživelih pa ima dolgotrajne posledice.
Pri Reaganu se je razvila težka nevrološka slika. Zaradi otekanja možganov je prenehal samostojno dihati, zato so mu zdravniki morali vstaviti dihalno cev in ga priključiti na respirator. Prejemal je tudi hrano po sondi. Skoraj mesec dni je preživel v stanju, podobnem komi. Šele nato je začel znova komunicirati in izvajati preproste ukaze.
Od začetka julija je Reagan na rehabilitaciji v Bostonu. Znova se uči hoditi, govoriti in usklajevati gibe. Njegov sin Jeff je za CNN povedal, da je okrevanje počasno, a da oče napreduje. Sedaj si poskuša povrniti ravnotežje, koordinacijo in zaznavanje globine. Zdravniki so upali na njegovo vrnitev domov do konca avgusta. Vendar so nove bolečine v rami in hrbtu ta načrt preložile.
V Sloveniji največja grožnja klopni meningoencefalitis
Medtem ko virus powassan predstavlja grožnjo predvsem v Severni Ameriki, tudi v Sloveniji klopi prenašajo nevarne bolezni. Slovenija se po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) uvršča med endemična območja z eno najvišjih stopenj obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME) v Evropi. Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so kronični glavoboli, motnje koncentracije in celo ohromelost.
Ključna razlika med meningoencefalitisom in boleznijo powassan je v preventivi. Za meningoencefalitis obstaja učinkovito in varno cepivo, ki predstavlja najboljšo zaščito pred to resno boleznijo. Za virus powassan pa cepiva ali specifičnega zdravila za zdaj še ni. Zdravljenje je zato usmerjeno zgolj v lajšanje simptomov in podporo življenjskim funkcijam, medtem ko se telo samo bori z okužbo. V nasprotju z virusnima boleznima meningoencefalitis in powassan povzroča lymsko boreliozo bakterija. Zato jo je ob pravočasnem odkritju mogoče uspešno zdraviti z antibiotiki.