Od te invazivne vrste ni nobene koristi, hkrati pa ogroža domači morski ekosistem, uničuje ribiške mreže in predstavlja nevarnost za ljudi. Zaradi razširjenosti v Egejskem morju bodo grške oblasti ribičem okoli Krete in v južnem delu Egejskega morju za vsak kilogram ulovljene ribe celo izplačali 5,33 evra.
To je sicer manj, kot bi zaslužili z ulovom kakovostne ribe, a grška ribiška združenja so program pozdravila in zagotovila, da bodo storila vse, da jih ulovijo čim več. Popolno izkoreninjenje vrste je zaradi njene prilagodljivosti težko verjetno. Cilj programa pa je vsaj zmanjšati številčnost populacije in ublažiti škodo, ki jo povzroča.
Podoben program že leta izvaja tudi Turčija, kjer se je ta riba razširila prej kot v Grčiji. Po podatkih turškega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo so lani ulovili približno 290.000 osebkov. Turške oblasti ocenjujejo, da so s tem preprečili razmnoževanje približno 22 milijonov novih primerkov.
Hranijo se z vsem, sovražnikov pa skoraj nimajo
Omenjene ribe so v zadnjih letih postale resna nadloga. Hranijo se z vsem, kar jim pride pod močne čeljusti: s školjkami, polži, raki, morskimi ježki, glavonožci – vključno s hobotnicami, pa tudi z manjšimi ribami.
Po podatkih grškega Centra za raziskovanje morja (HCMR) podrobnih raziskav o vplivu te vrste na biotsko raznovrstnost še ni veliko. Obstoječi znanstveni modeli nakazujejo negativne posledice. Invazivna riba je zelo prilagodljiva in ima malo naravnih sovražnikov, piše DW. Tudi zato, ker telo srebrnoprogaste napihovalke vsebuje tetrodotoksin. Gre za močan nevrotoksin, ki blokira prenos živčnih signalov. Ker se strup s termično obdelavo ne uniči, ostane aktiven tudi, če se riba skuha.
Hkrati ima riba izjemno močne zobe, podobne kljunu, s katerimi lahko povzroči resne poškodbe. Ribiči redno poročajo o globokih ugrizih, ki jih utrpijo med pobiranjem ulova in čiščenjem mrež. Napihovalka pogosto poje ribo, ki se je že znašla v mreži, ob tem pa prereže še samo mrežo.
Kopalci niso ogroženi
Strokovnjaki kljub temu mirijo kopalce. Po podatkih HCMR je znan le en primer ugriza kopalca. Zgodilo se je leta 2022. Znan je tudi primer petih mornarjev, ki so ulovljeno ribo pojedli in se nato zastrupili, vendar nihče ni umrl. Strokovnjaki poudarjajo, da so takšni primeri redki in da so veliko pogostejše ter precej bolj nevarne poškodbe zaradi nekaterih domačih vrst, kot je morski pajek.
Invazivna vrsta sicer izhaja iz Indijskega oceana in zahodnega dela Tihega oceana. V povprečju zraste do 40 centimetrov, lahko pa doseže dolžino enega metra in težo osem kilogramov. V Sredozemlje je prispela skozi Sueški prekop, tam pa so jo prvič opazili leta 2003.
Srebrnoprogasto napihovalko so odkrili tudi že v hrvaškem delu Jadrana. Leta 2012 so jo opazili pri otoku Jakljan blizu Dubrovnika. Šlo je za samico, dolgo 66 centimetrov in težko približno 3,5 kilograma. Pozneje so zabeležili še nekaj ulovov v južnem in srednjem Jadranu. Maja 2024 so primerek ulovili v Medulinskem zalivu v Istri, kar je bila prva najdba v severnem Jadranu in doslej najsevernejša najdba te vrste v celotnem Sredozemlju.
Edina mediteranska žival, ki nima nič proti temu, da se napihovalka znajde v njenem trebuhu, je ribičem vsaj ravno toliko neprijetna glavata kareta. Turistom je ta morska želva sicer simpatična, ribiči pa je ne marajo, saj jim zna uničiti ribiške mreže. Če se vanjo slučajno ujame, pa ima ribič še več težav. Želva je namreč na seznamu zaščitenih vrst.