Zaradi incidenta z dronom, ki je bil napolnjen z eksplozivom, a na letališču v Leipzigu, ki ga Nato in Ukrajina uporabljata kot enega svojih prometnih vozlišč, ni uspel povzročiti škode, se sedaj močno iskrijo odnosi med Rusijo in Nemčijo. Uradne nemške oblasti so za avgustovski incident po temeljiti analizi obtožile Rusijo. Uvedle so več simbolnih sankcij proti Rusiji, ki očitno stopnjuje svojo hibridno vojno v Evropi. Nemčija dobiva podporo iz celotne Evrope, tudi vrha Evropske komisije in Nata.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar Nata Jens Rutte sta danes Nemčiji zagotovila polno solidarnost, Ukrajini pa nadaljevanje vse podpore, ki jo potrebuje. »Če je bil incident namenjen temu, da bi podvomili v podporo Ukrajini, se je prav nasprotno moja podpora zgolj še utrdila,« je poudarila von der Leynova, ki je tudi ugotavljala, da če bi napad v Leipzigu uspel, bi to privedlo do velike škode in smrtnih žrtev. »To je bil napad z uporabo vojaških sredstev, ki so ga izvedli ruski operativci na evropskih tleh. Tega ne bomo tolerirali,« je bila odločna von der Leynova. Kot sta zatrdila skupaj z Ruttejem, Evropska unija in Nato ostajata enota v ohranjanju pritiska na Rusijo.
Vse pogosteje se pojavljajo razmišljanja analitikov, da bi Moskva utegnila zaradi stopicanja na mestu v Ukrajini razširiti svojo vojno tudi proti evropskim državam prav s takimi incidenti, kot se je zgodil v Leipzigu. Večje gorje je takrat preprečil voznik avtobusa na letališču, ki je lebdeči dron med hangarji k strmoglavljenju prisilil z brco.
»EU in Nato ne bosta zgolj ohranila pritiska na Rusijo, temveč ga bomo okrepili, dokler Rusija preneha s pobijanjem nedolžnih otrok, moških in žensk v Ukrajini,« je dejala predsednica komisije. Incident v Leipzigu je označila kot rusko eskalacijo na evropskih tleh, ki sledi vzorcu vdorov v evropski zračni prostor, dronov, ki motijo zračni promet, in napadov na ključno infrastrukturo. Države je pozvala k boljši obrambi slednje in napovedala vso pomoč Unije vsaki članici, ki bi bila soočena s takšnimi incidenti. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ob tem zagotovil, da zavezništvo počne vse v njegovih močeh za zagotavljanje varnosti državljanov članic. »Če Rusija misli, da nas bo z grožnjami razdelila ali odvrnila nadaljnjo pomoč Ukrajini, se moti,« je poudaril.
Simbolne in skrbno izbrane sankcije
Nemčija je sedaj proti Rusiji odgovorila s simbolnimi sankcijami, pričakovale pa so se obsežnejše evropske, za kar je med zunanjimi ministri EU, ki se danes srečujejo na neformalnem srečanju v Dublinu, vladalo široko strinjanje. »Vidimo veliko podporo in enotnost znotraj EU. Evropa stoji skupaj,« je bil zadovoljen nemški zunanji minister Johann Wadephul. Kot je dejal, je Nemčija skrbno pripravila sankcije. Rusija mora sedaj spoznati, da je njihov poskus uporabe sile spodletel. Zaradi eskalacije, ki so se je lotili, sedaj morajo živeti s posledicami, je ocenjeval nemški zunanji minister, ki je dodal, da so sankcije proti Rusiji skrbno določili.
Nemčija je sprejela odločitev za zaprtje ruskega konzulata v Bonnu, prav tako bodo prekinili najemno pogodbo za Rusko hišo - ruski kulturni center v Berlinu. Varnostni organi bodo bolj pozorni pri nadzoru ruskih državljanov, ki vstopajo v Nemčijo. Dodatno pa se obeta nov gospodarski pritisk na Rusijo z okrepitvijo sankcij proti ruski floti v senci, kar podpirajo tudi v Parizu. »EU je proti Rusiji uvedla obsežne sankcije, vendar bomo v prihodnjih tednih vsekakor nadaljevali delo na uvedbi sankcij proti posameznikom. Pritisk na Rusijo se stopnjuje, podpora Ukrajini pa ostaja na visoki ravni. To je enotnost, ki jo trenutno izkazujemo,« je ob robu srečanja evropskih zunanjih ministrov na Irskem dejal šef nemške diplomacije Wadephul.
»Nismo v vojni, vendar smo vsak dan tarča hibridnega vojskovanja,« je ocenjeval nemški notranji minister Alexander Dobrindt. Gre za kombinacijo vojaških, gospodarskih, obveščevalnih in propagandnih sredstev, ko se za destabilizacijo kakšne države uporabljajo tudi kibernetski napadi, dezinformacije za vpliv na javno mnenje in sabotaže.
V pripravi nove sankcije
Potem ko je že nemško zunanje ministrstvo na zagovor v torek poklicalo ruskega veleposlanika v Nemčiji, so se podobni pogovori z izražanjem protestov nad nedavnim dogajanjem v Leipzigu nadaljevali tudi drugod po Evropi. Zunanja služba EU je na pogovor pozvala ruskega veleposlanika v Bruslju. Prav tako so veleposlanike na zagovor poklicali še v Franciji, na Nizozemskem in v Belgiji. »Ta napad se pridružuje dolgi vrsti nesprejemljivih vdorov na ozemlje drugih držav članic EU in zaveznikov iz Nata v zadnjih mesecih,« je ocenil belgijski zunanji minister Maxime Prevot.
Rusija pa bo morala sedaj računati še z obsežnim novim paketom sankcij. Kot je napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas, že potekajo priprave za uvedbo sankcij proti 1600 dodatnim osebam in podjetjem, povezanim z ruskim vojaškoindustrijskim kompleksom. Ta paket sankcij, ki naj bi še dodatno otežil nadaljevanje ruske vojne proti Ukrajini, je sicer Kallasova napovedala že prejšnji mesec, sedaj pa je njegovo sprejetje postalo še bolj aktualno. Po njenih besedah vse države članice podpirajo Nemčijo: »Ravno takšen enoten odziv potrebujemo,» je dejala. Kar se je zgodilo v Leipzigu, naj bi imelo vse značilnosti državno podprtega terorizma.
Moskva: napačen odziv
Iz Rusije se ves čas že vrstijo ocene, da gre za napačen odziv Nemčije, prav tako pa se dodaja, da nemške oblasti za svoje navedbe niso ponudile nobenih dokazov. Ruski predsednik Vladimir Putin je bil še ostrejši: nemške sankcije proti svoji državi je označil za resno napako, omenjal je celo ponarejanje dokazov s predvolilnim predahom. »Merz je izgubil zaupanje državljanov, ker ne ščiti nacionalnih interesov Nemčije,« je trdil Putin. Na sedežu ruske diplomacije so napovedali protiukrepe.
