Rabbiatu Kuyateh, 58-letna medicinska sestra iz Sierre Leone, je več desetletij živela v ZDA. Tam je vzgojila sina, kupila hišo in delala tudi med pandemijo covida-19, ko je skrbela za bolnike v ameriških zdravstvenih ustanovah.
Julija 2025 se je kot vsako leto zglasila na rednem preverjanju pri ameriški službi za priseljevanje in carinski nadzor (ICE). Tokrat je niso izpustili. Štiri mesece je preživela v pridržanju, nato pa so jo odpeljali na letalo, piše France24.
Sprva ji sploh niso povedali, kam jo pošiljajo.
Iz ZDA v Gano, nato v Sierro Leone
Kuyatehova je bila deportirana v Gano, čeprav tam ni imela družinskih ali drugih vezi. Gana je v okviru dogovorov z ZDA sprejela nekatere ljudi, ki so jih ameriške oblasti deportirale v tako imenovane tretje države.
Toda njena pot se tam ni končala. Ganske oblasti so jo hotele poslati naprej v Sierro Leone – državo, iz katere je kot mlada pobegnila.
Posnetek, ki je nastal novembra lani, prikazuje trenutek, ko so jo uradniki skušali spraviti v vozilo. Po navedbah preiskave so jo vlekli za lase, medtem ko je brez čevljev prosila, naj je ne odpeljejo. Kuyatehova je pozneje povedala, da se še vedno spominja udarca glave ob kamnite stopnice.
»Ne grem,« je po poročanju preiskovalcev vpila med prisilnim odhodom.
V ZDA je živela večino svojega življenja
Kuyatehova je v ZDA živela približno tri desetletja. Njen sin Mohamed je povedal, da je bila družina popolnoma nepripravljena na to, kar se je zgodilo.
Med pandemijo je delala z bolniki s covidom-19, pozneje pa je skrbela za invalide in otroke. Ko je bila pridržana, je njen sin pričakoval, da bo šlo za običajen postopek preverjanja njenega imigracijskega statusa.
Namesto tega je ostala v priporu.
Ko je pozneje poklicala sina, mu je povedala, da je v Gani. Mohamed je sprva mislil, da so jo poslali v Teksas. Šele nato je izvedel, da je bila deportirana v Afriko.
ZDA ljudi pošiljajo v države, s katerimi nimajo povezave
Primer Kuyatehove je del širše politike administracije Donalda Trumpa, v okviru katere ZDA ljudi ne deportirajo vedno neposredno v njihovo matično državo, temveč jih pošiljajo v tako imenovane tretje države.
Po podatkih preiskave, ki jo je objavil Guardian v sodelovanju z drugimi mediji, je bilo od leta 2025 v takšne države poslanih več kot 5000 ljudi. Med državami, ki so sprejele deportirane, so med drugim Gana, Sierra Leone in Srednjeafriška republika.
Nekateri deportirani naj bi bili nato poslani naprej v države, iz katerih so prvotno pobegnili. To je sprožilo kritike pravnikov in organizacij za človekove pravice, ki opozarjajo na vprašanja glede azilnih postopkov in varnosti deportiranih.
»Zakaj sem tukaj?«
Kuyatehova je po vrnitvi v Sierro Leone povedala, da težko spi in pogosto razmišlja o družini, ki jo je pustila v ZDA.
»Včasih se samo zbudim in sedim. Kaj počnem tukaj? Zakaj sem tukaj?« je povedala o svojem življenju po deportaciji.
Njena zgodba tako kaže tudi na širše posledice politike deportacij v tretje države: ljudje, ki so desetletja živeli v ZDA, se lahko znajdejo v državah, s katerimi nimajo več neposrednih povezav, v nekaterih primerih pa jih nato oblasti pošljejo še v državo, iz katere so nekoč pobegnili.
