Delo reševalca iz vode je nekoč veljalo za klasično in med mladimi izjemno priljubljeno poletno delo, danes pa je slika popolnoma drugačna. Poklic, ki je združeval odgovornost z bivanjem ob morju, hitro izgublja svoj čar. V italijanskih medijih že dlje časa opozarjajo na alarmantno stanje, saj po ocenah v letošnji poletni sezoni primanjkuje kar 4000 reševalcev iz vode. Glavni razlogi tičijo v neugodni kombinaciji manjšega zanimanja mladih za zahtevne sezonske zaposlitve in novih, precej obsežnejših predpisov, ki veljajo od aprila ter delajo ta poklic bistveno manj dostopen.
Strožji pogoji in povišani stroški odvrnili mlade
Novi predpisi, sprejeti spomladi 2024, so delo reševalca iz vode naredili bistveno manj privlačno, predvsem za dijake in študente, ki so v preteklosti predstavljali glavni vir tovrstnega kadra. Najbolj pereča sprememba se nanaša na zvišanje starostne meje za opravljanje poklica, ki se je s 16 let dvignila na 18 let. S tem so iz kroga potencialnih kandidatov izključili velik del populacije, ki si je v preteklosti s tem delom nabirala prve izkušnje.
Poleg tega so obvezno usposabljanje več kot potrojili, saj so ga s 30 ur podaljšali na kar 100 ur. To za kandidate pomeni veliko časovno obremenitev še pred začetkom sezone. Znatno so se povišali tudi neposredni stroški, saj cena tečaja za pridobitev licence znaša okoli 500 evrov.
Za mnoge mlade se tako velik finančni in časovni vložek za delo, ki traja le nekaj mesecev, preprosto ne izplača več. Dodatno oviro prinaša še ena novost, saj morajo reševalci licenco po novem obnavljati vsakih pet let s ponovnim plačljivim usposabljanjem. Prej je za podaljšanje veljavnosti zadostovalo zgolj zdravniško spričevalo.
Mesečno plačilo, ki se za naporno dvanajsturno delo v vročini in pod stalnim pritiskom giblje med 1400 in 1800 evri, vseh teh zahtev ne odtehta več. Kot poročajo pri italijanskem L'Immediato, so upravitelji kopališč v turistično oblegani regiji Gargano v Apuliji že sredi sezone obupani, saj na svoje opazovalne stolpe težko privabijo zadostno število usposobljenega kadra.
Zaostrene zahteve in skrb vzbujajoči podatki o utopitvah
Razmere še dodatno zaostruje nova zakonodaja, ki od upraviteljev kopališč zahteva bistveno večje število reševalcev na plažah kot v preteklosti. Po novem mora po pravilih en reševalec iz vode bedeti nad vsakimi 180 metri plaže, medtem ko je prejšnji predpis določal enega na 600 metrov. To pomeni, da so potrebe po kadru naenkrat zrasle za več kot trikrat, kar ob trenutnem pomanjkanju ustvarja skorajda nerešljivo situacijo.
Pomanjkanje ustreznega nadzora pa lahko ima usodne posledice, še zlasti v času, ko se število kopalcev povečuje. Pri Nemškem združenju za reševanje iz vode (DLRG) ob tem opozarjajo na splošno poslabšanje plavalnega znanja, kar se neposredno odraža v črni statistiki. Skrb vzbujajoče ostaja predvsem naraščanje števila smrtnih žrtev zaradi utopitev med mladostniki in mladimi odraslimi, pri čemer kot posebno tvegano skupino izpostavljajo mlade moške.
Širši družbeni trend in nejasna prihodnost
Pomanjkanje reševalcev iz vode ne predstavlja zgolj italijanske težave, s podobnimi izzivi se soočajo tudi v drugih turističnih državah. Upada namreč zanimanje za sezonske poklice, ki zahtevajo visoko stopnjo odgovornosti, nenehno zbranost in specializirano usposobljenost, a hkrati ne ponujajo dolgoročne varnosti zaposlitve ali nadpovprečnega plačila.
Strokovnjaki ocenjujejo, da gre pri tem za posledico spremenjenih kariernih pričakovanj mlajših generacij. Te danes dajejo večji poudarek prožnosti, ravnovesju med delom in zasebnim življenjem ter delovnim mestom, ki ponujajo možnosti za osebni in poklicni razvoj, česar sezonsko delo pogosto ne omogoča.