Med plavanjem v Bohinjskem jezeru se je pred dvema tednoma utopil 38-letni moški. Po klicu na operativno-komunikacijski center PU Kranj so na kraj napotili gasilce in potapljače, ki so nesrečneža našli nedaleč stran od obrežja. Sredi minulega meseca pa je v ribniku v Banuti utonil 50-letnik. Z murskosoboške policijske uprave so sporočili, da je lovil ribe in nato šel plavat, nato pa med vračanjem na nabrežje utonil.
O podobnih tragedijah poročajo tudi s Hrvaškega, kamor se poleti številni Slovenci odpravljajo na dopust. V nedeljo so v reki Savi vzhodno od Zagreba izginili trije egiptovski državljani, zaposleni na Hrvaškem. Enaindvajsetletnik naj bi se želel okopati v reki, a ni vedel, kako nevarna je v tem delu. Ko se je začel utapljati, sta mu na pomoč prihitela 31- in 46-letni prijatelj. Po obsežni iskalni akciji so njihova trupla našli v torek. V začetku meseca pa je močno odmevala utopitev otroka v bazenu pri domači hiši na območju Imotskega. K sreči se dogajajo tudi pozitivne zgodbe. Minuli konec tedna so po poročanju dalmatinskiportal.hr v Kaštelu Gomilici trije mladeniči iz morja rešili starejšo utapljajočo se gospo. Zaslišali so krik, da se nekdo utaplja, in se takoj odzvali.
V Sloveniji je sicer število utopitev zadnja leta v upadu. Letos so se za zdaj zgodile tri, v vsem lanskem letu enajst, v predlanskem pa 12. Prejšnja leta jih je bilo precej več, leta 2021 kar 25. Upad je največji pri utopitvah v morju, lani in predlani sta umrli po ena oseba, leta 2021 pa enajst. V reki so se lani utopili trije, leta 2021 pa osem ljudi, v jezerih ali gramoznicah lani eden, leta 2021 štirje. Je pa stanje nekoliko slabše v bazenih: lani so se tam zgodile tri utopitve, leta 2021 pa ena.
Sicer pa Drago Menegalija z generalne policijske uprave pojasnjuje, da je nevarnost za kopalce na splošno večja na vseh neurejenih oziroma nenadzorovanih vodnih površinah. Ob lepem vremenu divja kopališča, gramoznice, jezera, reke in podobno sicer pritegnejo številne kopalce. Toda zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so divja kopališča in mesta, ki nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, lahko zelo nevarna.
Nenehni nadzor nad otroki
Gramoznice so lahko posebno nevarne zaradi nenadnih sprememb globine, strmih in nestabilnih brežin, slabše vidljivosti v vodi, nizke temperature ter morebitnih podvodnih ovir. Podobno je v rekah, jezerih in morju, kjer je treba upoštevati še vodne oziroma morske tokove, brzice, valovanje in hitro spreminjanje vremenskih razmer. »So pa lahko nevarni tudi domači bazeni, zlasti za majhne otroke, ki lahko vanje padejo neopazno in brez možnosti, da bi sami izstopili,« opozarja Menegalija in dodaja, da se otroci sami nevarnosti ne zavedajo, zato jih odrasli ne smejo pustiti brez neposrednega in neprekinjenega nadzora niti ob plitvi vodi, na obali ali domačem bazenu. »Napihljive blazine, obroči in drugi plavalni pripomočki niso varnostna oprema in ne morejo nadomestiti nadzora odrasle osebe ali ustreznega znanja plavanja. Eden od pomembnih preventivnih ukrepov je vključevanje otrok v plavalne tečaje, na katerih pridobijo ustrezno znanje plavanja, varnega ravnanja v vodi in osnov zagotavljanja prve pomoči,« poudarja.
Do utopitve lahko pride zaradi kombinacije različnih dejavnikov, kot so nenadna slabost ali zdravstvene težave, mišični krči, podhladitev, izguba orientacije, poškodba ob skoku ali padcu v vodo, močni tokovi ter nezmožnost vrnitve na obalo. Posebno nevarne so tudi nepremišljene stave in dokazovanje, na primer poskusi preplavati gramoznico, jezero ali drugo večjo vodno površino. Tudi dobro telesno pripravljenega in izkušenega plavalca lahko presenetijo utrujenost, sprememba vremena ali nenadne zdravstvene težave.
Nevarni zdrsi
Na urejenih kopališčih je treba spoštovati kopališki red, opozorilne znake in navodila reševalcev ter drugih odgovornih. Kopališke naprave je treba uporabljati le v skladu s svojim znanjem, sposobnostmi in zdravstvenim stanjem. Za kopanje je priporočljivo izbrati urejene in temu namenjene vodne površine, ki so ustrezno ločene od območij, namenjenih plovbi ter športnim in drugim dejavnostim na vodi.
»Previdnost je potrebna tudi pri hoji ob rekah, jezerih in drugih vodnih površinah, predvsem na spolzkih in strmih brežinah, kjer se lahko zdrs konča s padcem v vodo. Pri spustih po rekah in drugih dejavnostih na divjih vodah je treba prej pridobiti podatke o razmerah, uporabljati ustrezno zaščitno in reševalno opremo ter poskrbeti za organizirano varovanje ter možnost reševanja. Upravljalci in uporabniki plovil pa morajo zagotoviti varno plovbo, ustrezno število rešilnih jopičev in ravnanje, s katerim ne ogrožajo drugih oseb v vodi ali na njej,« še našteva Menegalija.