Na posnetku skupina vojakov 121. brigade teritorialne obrambe v regiji Zaporožje prosi za pomoč. Poveljnik voda Anatolij Sajčuk pojasnjuje, da so njegovi možje na položajih že štiri mesece brez zamenjave, čeprav je bil prvotno načrtovan le en mesec. Sajčuk v videu pravi, da so bili večkrat po več dni brez hrane in vode. V najbolj skrajnem primeru so bili brez vode dvanajst dni, zaradi česar so bili prisiljeni piti lasten urin. Poveljstvu obtožujoče očita, da je družinam vojakov lagalo o dejanskem stanju oskrbe.
Iz vodstva 121. brigade so pristnost posnetka potrdili, a so poskušali položaj omiliti. V izjavi so pojasnili, da sprejemajo vse potrebne ukrepe za oskrbo in rotacijo na tem zahtevnem delu fronte. Zapisali so še, da posnetek prikazuje zgolj »izoliran del kompleksnega okolja«.
Ta incident še zdaleč ni osamljen primer. Že konec aprila je Ukrajino pretresla objava fotografij štirih izčrpanih in shujšanih vojakov 14. mehanizirane brigade, kar je sprožilo škandal in odstavitev odgovornih poveljnikov. Slike je na družbenih omrežjih objavila Anastasija Silčuk, žena enega od vojakov. Prikazovale so moža z vidnimi rebri in upadlim obrazom. »Ko so fantje prispeli na fronto, so tehtali med 80 in 90 kilogrami. Zdaj jih imajo okoli 50,« je zapisala. Najdlje so bili brez hrane kar sedemnajst dni, preživeli pa so z deževnico in topljenjem snega. »Moj mož je vpil in prosil po radiu, govoril je, da nimajo ne hrane ne vode,« je dodala.
Vojaki so bili osem mesecev ujeti na levem bregu reke Oskil blizu Kupjanska na zahodu države, potem ko so Rusi uničili mostove, ki so jih povezovali z njihovo brigado. Oskrba je bila mogoča le po zraku. Z ministrstva za obrambo so po škandalu ukazali preiskavo ter odpustili poveljnika, češ da se takšne napake »ne smejo sistemsko ponavljati«.
Izolirani otoki na bojni črti in oskrba z brezpilotniki
Izjemen napredek v tehnologiji brezpilotnih letalnikov, ki nenehno preletavajo bojišče, je nekoč povezane jarke in oskrbovalne poti spremenil. Vojno območje se zdaj razteza do 25 kilometrov globoko na obe strani fronte. Tehnološki preboji so ukrajinske položaje spremenili v izolirane, otokom podobne točke.
Oskrba s hrano, strelivom in zdravili je postala vprašanje življenja in smrti. »Minili so časi, ko si lahko preprosto prišel iz bunkerja na cigareto,« je za Al Džaziro povedal Ihor, poveljnik enote z brezpilotniki.
Dostava z brezpilotniki je postala edina rešilna bilka. Težji brezpilotniki, ki lahko odvržejo več kilogramov tovora, so pogosto edina povezava s svetom. Vendar sistem ni nezmotljiv. Iz predstavništva 14. brigade so pojasnili, da ruske sile »prestrezajo in sestreljujejo čim več brezpilotnikov, saj jih včasih logistika zanima bolj kot naša vojaška oprema«.
Vojak Oleksandr, ki okreva po poškodbi, se spominja nenehne lakote na fronti. »Sanjaš o toplem obroku, ker tedne dobivaš le čokoladice, ovseno kašo in steklenico vode na dan,« je dejal. »Enkrat smo v samo enem dnevu izgubili štiri terenska vozila,« pojasnjuje, zakaj je kopenska oskrba skoraj nemogoča.
Pomanjkanje vojakov in izčrpanost enot
Ukrajinska vojska se sooča z velikimi izgubami in težavami pri mobilizaciji. Povprečna starost vojaka na fronti je več kot 40 let, mnogi pa so na fronti že vse od začetka invazije leta 2022. Poveljnik 93. mehanizirane brigade Pavlo Palisa je pomanjkanje vojakov označil za pomembnejši problem od pomanjkanja streliva. Zaradi tega en vojak pogosto opravlja delo za tri ali štiri, enote pa na fronti ostajajo več mesecev zapored brez rotacije, kar vodi v skrajno fizično in psihično izčrpanost.
V Kijevu se trudijo težave rešiti z novo zakonodajo, s katero so starost za vpoklic znižali s 27 na 25 let in zaostrili kazni za izogibanje vojaški službi. Kljub temu ostaja mobilizacija velik izziv, saj številni veterani nujno potrebujejo počitek, novinci pa ustrezno usposabljanje.