Dogovor je plod prvih pogovorov politikov obeh držav, pristojnih za gospodarska vprašanja, odkar je januarja v ZDA prišel na oblast Donald Trump in začel dvigati carine za države po vsem svetu, daleč najbolj pa za Kitajsko, za katero so na koncu znašale 145 odstotkov. Kitajska je takoj odgovorila s protiukrepi in zvišala carine za uvoz iz ZDA na 125 odstotkov. Vse to je skoraj ustavilo trgovino med državama, vrglo pesek v kolesje dobavnih verig ter povzročilo bojazni o globalni recesiji.
Dogovor s Pekingom je predstavil ameriški finančni minister Scott Bessent. »Obe strani sta svoje interese zagovarjali zelo dobro. V interes obeh je uravnotežena trgovina in ZDA se bodo še naprej pomikale k temu cilju,« je dejal Bessent, ki je v Ženevi vodil ameriško delegacijo skupaj s trgovinskim predstavnikom Jamiesonom Greerjem. Trump trdi, da zunanjetrgovinski primanjkljaj škoduje ZDA, največjega pa ima prav s Kitajsko. Po ocenah je lani znašal 295 milijard dolarjev (265 milijard evrov).
Na čelu kitajske delegacije v Ženevi je bil podpredsednik vlade He Lifeng. Dejal je, da sta se strani strinjali tudi o vzpostavitvi mehanizma za posvetovanja o trgovinskih in gospodarskih vprašanjih.
Finančni trgi so se pozitivno odzvali na dogovor, ki znižuje carine bolj od pričakovanj tistih analitikov, ki so napovedovali tak korak. Evropski borzni indeksi so v ponedeljek poskočili, prav tako vrednost dolarja in juana, vrednost zlata pa je padla.
