Papež Leon XIV. v Španiji med svojim obiskom navdušuje množice vernikov pa tudi politikov s svojimi pastoralno-političnimi sporočili o obujanju zaupanja v vero miru, o preseganju politične polarizacije in skrbi za najbolj ranljive. V državi, ki sodi med najdaljše prijateljice in podpornice Svetega sedeža, je papež Leon XIV. nagovoril parlament, kar so med apostolskimi potovanji po svetu počeli že Janez Pavel II. (nagovoril je več parlamentov), Benedikt XVI. (med drugim je nagovoril bundestag) in Frančišek (kot prvi papež je nastopil pred ameriškim kongresom).
Vendarle nagovori parlamentov niso stalnica papeževih obiskov po svetu. Za državo gostiteljico in poslance so posebna čast. V njih poglavarji rimskokatoliške cerkve običajno na široko obravnavajo vprašanja človekovih pravic, miru, socialne pravičnosti, verske svobode in etike. Nič kaj drugače ni bilo s papeževim ponedeljkovim govorom v Cortes Generales, v govoru pa je še nadgradil svoja sporočila iz prvih dni poti po Španiji.
Sveta nedotakljivost človeške osebe
Politike po svetu, tudi v Španiji, je pozval, naj ne delijo ljudi. »Vse vas vabim, da odložite razdiralne in polarizirajoče pripovedi o vaši družbeni realnosti in zgodovini, da bi s plodnim spoštovanjem kompleksnosti premagali neplodne poenostavitve,« je rekel. Špansko vlado je pohvalil za njeno spoštovanje mednarodnega prava. Ali bo to dejansko pomagalo priljubljenosti socialistov premierja Pedra Sancheza, ki jih pretresajo korupcijski škandali in so v javnomnenjskih raziskavah na drugem mestu za opozicijsko Ljudsko stranko, še ni jasno. Je pa očitno, da papež zaradi španske drže do Palestine, migrantov, mednarodnega prava in nasprotovanja politiki Donalda Trumpa goji simpatije do aktualne levosredinske koalicije, kar je udarec za Partido Popular, ki po svoji ideološko-verski usmerjenosti sodi globlje v krščanski tabor.
»Svet se sooča z globoko duhovno in kulturno krizo. Ta se kaže v različnih oblikah nasilja, polarizacije in medsebojnega nezaupanja. Orožje lahko vsili začasno tišino, vendar nikoli ne more zgraditi pristnega in trajnega miru,« je v nagovoru poslancem dejal papež Leon. Osrednja misel njegovega govora je bila, da mora vsaka resnično pravična družba temeljiti na priznanju nedotakljivega dostojanstva človeške osebe, slednje pa ne sme biti odvisno od spreminjajočega se družbenega soglasja ali trenutnih političnih večin.
Poudaril je, da se moralna veličina naroda kaže v njegovi sposobnosti, da spremlja, varuje in ceni tista življenja, ki so še posebej ranljiva. Meril je na human odnos do migrantov, ki so mu še posebej pri srcu. Po njegovih besedah bi morale države poiskati rešitve, ki presegajo zgolj upravljanje migracijskih tokov. Lotiti bi se morale vzrokov – vojn, revščine in podnebnih sprememb, zaradi katerih so ljudje prisiljeni zapustiti svoje domovine. Z besedami, da so visoki evropski izdatki za obrambo močno skrb vzbujajoči, je papež prikimal tudi premierju Sanchezu, ki se je zoperstavil Trumpovi zahtevi, da morajo članice Nata obrambne izdatke povečati na pet odstotkov BDP.
Za odškodnine žrtvam zlorab
Papež se ni izognil niti težki zgodovini španske katoliške cerkve. V posebnem poročilu španskega varuha za človekove pravice izpred treh let piše, da je odgovorna za več tisoč spolno zlorabljenih s strani duhovnikov v zadnjih desetletjih. »Cerkvena skupnost je poklicana, da se odzove s poslušanjem, resnico, pravičnostjo, popravo krivic in še odločnejšo zavezanostjo preprečevanju spolnih zlorab,« je dejal papež.
Evropo je pozval, naj ne pozabi na svoje dolgoletne vezi s krščansko vero, saj je Cerkev z gradnjo bolnišnic in šol ter s spodbujanjem umetnosti in kulture igrala ključno vlogo v javnem življenju. Posebno sporočilo je namenil mladim, ki jih je pozval, naj bodo v praznini brezbrižnosti in pokoravanja iskre nove človečnosti. Njegovo sporočilo mladim je pomembno tudi zato, ker postaja Cerkev med mlado generacijo v Španiji spet priljubljena kljub škandalom z zlorabami.
Na splošno pa se pripadnost katoliški veroizpovedi tudi v Španiji močno zmanjšuje, podobno kot v večjem delu zahodne Evrope. Samo še okoli 56 odstotkov Špancev se opredeljuje za katoličane, kar predstavlja močan padec v primerjavi z 90 odstotki v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar pa vero odkriva vse več mladih. Lanska raziskava fundacije SM je pokazala, da se je za aktivne katolike opredelilo 28,8 odstotka mladih, kar je skoraj deset odsotnih točk več kot pet let prej.
