Kot vsako leto so bili v ožjem izboru trije kandidati. Eden je tanzanijski aktivist za človekove pravice in vodja največje opozicijske stranke Tundu Lissu, ki je preživel poskus atentata, zdaj pa ga obtožujejo izdaje in mu grozi smrtna kazen. Drugi sta 21-letni iranski dvojčici Taraneh in Romina Rahimi, ki so ju obsodili na smrtno kazen oziroma na 25-letno zaporno kazen zaradi sodelovanja na januarskih protestih, skupaj z njima pa je bila nominacija za nagrado posvečena vsem, ki jih preganja režim v Teheranu.
Predsedniki političnih skupin, ki izberejo prejemnika, so se na koncu odločili za ICC, s čimer so dali podporo instituciji, ki je pod udarom ameriške vlade. Ta je javno napovedala prizadevanja za njeno razgraditev. S svojo odločitvijo pa evropski parlament opozarja tudi na širše izzive spoštovanja mednarodnega prava v svetu. Odločitev o nagrajencu tako ni daleč od Nobelovega odbora, ki je letošnjo nagrado za mir podelil južnoafriški pravnici in sodnici Navi Pillay z razlago, da sta »njena izjemna pogum in pokončnost utirala pot k bolj celoviti globalni mednarodnopravni ureditvi«. Pillayeva je bila med drugim tudi sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča.
EU ima v rokah mogoč ukrep
Odločitev evropskega parlamenta potiska v ospredje vprašanje ukrepanja Evropske unije proti ameriškim poskusom razgradnje ICC, kar je zaradi hladno-toplih odnosov stare celine z Washingtonom in njene varnostne soodvisnosti od ZDA občutljiva tema. Evropski poslanci že nekaj časa zahtevajo od evropske komisije, naj zaščiti sodišče, sploh po odločitvi Bele hiše pred dvema tednoma, da celotno sodišče uvrsti na seznam sankcij. S tem bo po prehodnem obdobju 180 dni izrazito oteženo njegovo delovanje zaradi ameriške prepovedi finančnih transakcij, zamrznitve sredstev in onemogočanja komuniciranja. ZDA trdijo, da je sodišče grožnja njim in njihovi suverenosti, ker lahko preganja tudi državljane držav, ki niso pristopile k ustanovnemu aktu sodišča, rimskemu statutu.
Evropska unija ima na voljo mehanizem zaščite sodišča in njegovih uradnikov pred ameriškimi ukrepi. Gre za tako imenovani akt EU o blokiranju, ki lahko za določen subjekt izniči učinek vseh tujih sodnih odločb, ki temeljijo na tujih zakonih, in jim omogoča zahteve za odškodnino. Prvič so se pozivi k uporabi akta pojavljali že, ko so ZDA uvedle sankcije proti nekaterim sodnikom in tožilcem sodišča. Med njimi je slovenska sodnica Beti Hohler, ki je bila ena izmed sodnikov panela, ki je odobril izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zaradi obtožb o vojnih zločinih v Gazi. Sodnica Hohler je povedala, da ji sankcije zelo otežujejo življenje, sodišču pa delo.
Zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je nakazala, da komisija preučuje možnost uporabe akta o blokiranju, a je tudi previdna. V torek je dejala, da mora EU svoj odgovor »pripraviti preudarno«, ker zahteva pravno utemeljitev. »Če se odločimo za ta korak, bomo imeli samo eno priložnost, da to storimo pravilno,« je dejala in se zavzela za to, da se prehodno 180-dnevno obdobje do uveljavitve ameriških sankcij izkoristiti za dialog z ZDA.