V Italiji so septembra v paradižnikih odkrili salmonelo. Ker jih je podjetje G&V Ortaggi iz kraja Gela na Siciliji izvozilo, so prek evropskega sistema za hitro obveščanje o hrani in krmi (RASFF) opozorili Slovenijo in Hrvaško. Kot je navedeno na spletni strani, je proizvajalec med lastnim preverjanjem v pošiljki odkril serotipe bakterij Salmonella typhimurium in Salmonella strathcona. Italijansko ministrstvo za zdravje je odpoklic odredilo 23. septembra.
V Italiji so obravnavali več kot sto okužb s kontaminiranim paradižnikom. Po poročanju italijanskih medijev oblasti sumijo, da je bil izvor salmonele v vodi za namakanje nasadov, a uradno vzrok za okužbo še ni znan.
V Sloveniji sporni paradižnik prejelo devet gostincev
Slovenska uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je za 24ur potrdila, da je sporni paradižnik prejelo devet slovenskih gostincev, pošiljko pa naj bi dostavila trgovska veriga Metro, ki oskrbuje poslovne uporabnike. Paradižnik so slovenskim gostincem distribuirali med 7. in 9. septembrom.
Inšpektorji so po prejemu obvestila stopili v stik z navedenimi prejemniki. Preverjanje je pokazalo, da so nekateri prejeli prav sporno serijo, drugi pa paradižnik iz druge serije istega dobavitelja. Ker so dobavljeni paradižnik medtem že porabili, ga ob nadzoru niso več imeli na zalogi.
Na upravi so poudarili, da sporni izdelek ni bil naprodaj v slovenskih trgovinah, zato ga potrošniki tam niso mogli kupiti. Dodali so, da od 7. septembra niso zabeležili izbruhov salmonele. So pa 28. septembra prejeli prijavo potrošnice, ki je poročala o slabosti po zaužitju pice s tartufi. Pico je jedla 21. septembra v enem od gostinskih lokalov, ki mu je trgovska veriga dostavila sporni paradižnik. Vendar potrošnica, ki je prijavila težave, spornega paradižnika ni zaužila.
»Trenutno poteka izmenjava informacij z NIJZ o morebitnih drugih primerih, da bi se ugotovila širša pojavnost izbruhov, povezanih s češnjevim paradižnikom. O ugotovitvah bo javnost obveščena,« so sporočili z uprave.
Na Hrvaškem skoraj trikrat več prijav salmoneloze
Na Hrvaškem so v zadnjih petih tednih prav tako zaznali izrazit porast prijav salmoneloze, vendar povezave z italijanskim paradižnikom za zdaj niso potrdili.
Novi list poroča, da so v Primorsko-goranski županiji na Hrvaškem v zadnjih petih tednih zabeležili približno 60 prijav salmoneloze, kar je skoraj trikrat več kot v predhodnih obdobjih. Zavod za javno zdravje za zdaj teh primerov ne povezuje s kontaminiranim češnjevim paradižnikom iz Italije. »Ne moremo trditi, da so ti primeri povezani s spornim češnjevim paradižnikom iz Italije,« so sporočili iz zavoda.
Več podjetij iz Istre in Primorja je sporno serijo kupilo v trgovini Metro v Trstu, od koder je paradižnik prišel tudi na hrvaški trg. Hrvaški inšpektorat za zdaj ni objavil, kam je bila pošiljka namenjena oziroma ali so paradižnik prodali ali postregli potrošnikom. Inšpekcija je ugotovila, da so sporno serijo v prvi polovici septembra nabavili sezonski gostinski obrati, ki so zdaj zaprti. Povezav med temi obrati in morebitnimi zastrupitvami s hrano za zdaj niso zaznali, saj potrošniki takšnih primerov niso prijavili.
Kaj je salmonela in kako se okužba prenaša?
Salmonela je bakterija, ki lahko povzroči okužbo prebavil, imenovano salmoneloza. Ljudje se najpogosteje okužijo z uživanjem okužene hrane, bakterija pa se lahko prenaša tudi prek okuženih živali in neumitih rok. S salmonelo se (teoretično) lahko okužimo tudi s pitjem vode, kar pa je v Sloveniji izjemno redko.
Najpogostejši simptomi so driska, povišana telesna temperatura, bolečine in krči v trebuhu, slabost ter bruhanje. Običajno se pojavijo od šest do 72 ur po zaužitju okužene hrane. Večina obolelih okreva brez posebnega zdravljenja, vendar je okužba lahko resnejša pri majhnih otrocih, starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.
Za zmanjšanje tveganja okužbe je pomembno temeljito umivanje rok z milom in vodo ter pranje sadja in zelenjave pred zaužitjem. Surova živila je treba hraniti ločeno od kuhane in že pripravljene hrane, meso in jajca pa dobro toplotno obdelati. Hrano, ki je ne bomo zaužili takoj, je treba čim prej shraniti v hladilnik.
Zdravljenje je simptomatsko, skrbeti je treba predvsem za zadosten vnos tekočine. Posebna dieta ni potrebna, priporoča se lahka hrana. Če bolniku grozi dehidracija, je treba poiskati zdravniško pomoč. Zelo pomembno je tudi, da bolniki ostanejo doma, dokler imajo prebavne težave, navaja NIJZ.