Ukrajina je včeraj izvedla najobsežnejši napad na Moskvo doslej. Posnetki iz ruske prestolnice in zavijanje siren so pretresli Moskovčane. Ti so vojno v Ukrajini doživljali pretežno kot nekaj, kar se dogaja daleč stran. Včeraj je bil dovolj pogled na lastna oblačila, da so ugotovili, kako daleč na rusko stran je Ukrajincem uspelo razširiti fronto.
Številni Moskovčani so se namreč pritoževali, da je v prestolnici padal naftni dež. Mestne oblasti so to sicer zanikale, so pa prebivalcem prizadetih območij svetovale, naj imajo zaprta okna ter naj starejši, družine z otroki in astmatiki zapustijo območje. Ob vsem tem se Moskovčani sprašujejo, kako se je to sploh lahko zgodilo. Kako je Ukrajini uspelo prebiti rusko zračno obrambo okoli najbolj zavarovanega ruskega mesta?
Zračna obramba frčala mimo dronov
Kot kaže, je odgovor vsaj deloma v številkah. Rusko obrambno ministrstvo pravi, da je v 24 urah nad Rusijo poletelo okoli 1000 brezpilotnikov in več raket. Ministrstvo pravi, da je prestreglo večino dronov in štiri rakete. Kljub temu jim neba ni uspelo povsem očistiti. V Rostovu so Ukrajinci zadeli naftno rafinerijo, do Moskve pa je menda priletelo skoraj 200 dronov.
Množične napade z droni so v tej vojni prvi patentirali Rusi in tako preizkušali ukrajinsko zračno obrambo. Zdaj je tudi Ukrajina ugotovila, kje so meje zmogljivosti ruske zračne obrambe.
Ruse lahko zlasti skrbijo videoposnetki, na katerih ukrajinski droni letijo nad Moskvo, projektili zračne obrambe pa jih preprosto zgrešijo. Pomiriti jih ne morejo niti zvoki strelnega orožja, s katerim so obupani ruski vojaki poskušali drone sklatiti z neba. Le delno uspešna pa se je izkazala tudi uporaba ramenskih raketnih sistemov manpads, s katerimi je ruski vojak poskušal v zadnjem hipu preprečiti udarec drona v rafinerijo.
Ukrajinci našli pravo kombinacijo dronov?
Pri Guardianu ocenjujejo, da je k ruskim težavam morda prispevala tudi kombinacija brezpilotnikov, ki jih je uporabila Ukrajina. Poleg običajnih bojnih dronov dolgega dosega je Ukrajina tokrat uporabila tudi drone na reaktivni pogon, med drugim hibridni križarski dron bars, ki ima doseg 800 kilometrov in lahko nosi od 50 do 100 kilogramov eksploziva. Takšni droni so hkrati hitrejši in jih je težje prestreči kot običajne brezpilotnike s propelerji.
V napadu se je hkrati pokazalo, da tudi prestreženi droni lahko povzročijo škodo, če jih zračna obramba nevtralizira prepozno in z eksplozivom vred strmoglavijo na objekte v mestu.
Dodatna težava so prestrezne rakete, ki zgrešijo majhne tarče na nebu. Ko se to zgodi, tudi sama raketa postane nevarnost na gosto naseljenem urbanem območju s številnimi stolpnicami. Nevarnost same zračne obrambe naj bi razkril tudi posnetek, ki domnevno prikazuje rusko prestrezno raketo, ki zgreši dron in zadane rezervoar rafinerije v Kapotnji.
Nauk je torej jasen: če napadalcu z droni uspe prebiti zračno obrambo pred mestom, bo v mestu zelo težko odbila napad brez grožnje dodatne škode.
Kakšen bo odziv Moskve?
Vse oči so zdaj uprte v Vladimirja Putina. Ta je bil med napadom v Kazanu na vrhu z več azijskimi voditelji. O napadu na Moskvo se še ni javno izrekel. To je sicer ustaljena taktika. Ruski predsednik se namreč običajno izogiba takojšnjemu komentiranju občutljivih dogodkov. Neljube naloge raje prepusti uradnikom in državnim medijem.
Iz tega naslova pa prihajajo burni odzivi. Nekateri vplivni nacionalisti so že takoj po napadu zahtevali maščevanje. Ultrakonservativni ruski milijarder Konstantin Malofejev je celo pozval k jedrskemu odgovoru. »Kaj se mora še zgoditi, preden se začnemo zares boriti? Zakaj ne uporabimo jedrskega orožja, ki so ga naši predniki z naporom celotne države ustvarili in nakopičili prav za takšne trenutke?« je dejal.
Uporaba orešnika je mogoča, zaloge pa skope
Analitiki medtem menijo, da bo najverjetneje sledil obsežen napad na ukrajinska mesta. Izključena ni niti uporaba ruskega nadzvočnega orožja orešnik, a mora biti Moskva pri uporabi tega orožja konservativna. Ima namreč zelo omejene zaloge.
Koliko jih ima, sicer ni jasno, govori pa se o res zelo skopih zalogah treh do štirih raket. Nekateri viri celo trdijo, da ima Putin le še en delujoči orešnik.
Čeprav je Putin že naročil povečanje proizvodnih zmogljivosti, je njegova izdelava zelo zamudna. Za eno raketo naj bi še vedno potrebovali okoli dva meseca in pol. Proizvodne zmogljivosti pa slabijo tudi Ukrajinci. Februarja letos so s flamengom denimo napadli tovarno v Votkinsku, kjer so Rusi izdelovali rakete, vključno z orešnikom.
Glede na to, da je bil orešnik razvit za prenašanje jedrskega orožja, je njegova osnovna vloga grožnja maksimalnega vojaškega odziva. Zato ni smotrno porabiti vseh zalog za napade, ki doslej niso povzročili večje škode od običajnih in veliko cenejših ruskih raket. Rusi so orešnike doslej namreč uporabljali brez eksploziva in stavili na uničevalno moč njegove izjemne kinetične energije.