Poročanja o uspešnih ukrajinskih napadih z droni in manevrirnimi raketami globoko v rusko zaledje so letos poleti pogosta. Z napadi na rafinerije, skladišča goriva, pristanišča in logistične centre je vojno precej občutilo tudi za rusko civilno prebivalstvo, ki je vojno do zdaj občutilo precej manj kot ukrajinsko.
Ob teh močno publiciranih uspehih, pa ostaja položaj Ukrajine na frontni črti še vedno težak. Poleg tega se je v zadnjih mesecih precej zaostrila tudi politična situacija, predvsem zaradi menjave priljubljenega obrambnega ministra Mihajla Fedorova.
Situacija na frontni črti
Medtem ko so poročila o napadih dronov na Ukrajino in na drugi strani ukrajinskih napadih v Rusiji vsakodnevna rutina, je situacija na frontni črti postala predvsem v zahodnih medijih precej manj vidna.
Deloma je za to kriva tudi spreminjajoča se narava vojskovanja. Medtem ko je bilo mogoče v prvih dveh letih vojne jasno definirati frontno črto in ugotoviti, kdaj je katera stran prevzela nadzor nad ključnimi kraji, bojišče danes zaznamuje vseprisotnost različnih dronov, ki onemogočajo vsakršno koncentracijo vojaških sil v več kilometrskem pasu tako imenovane cone smrti.
Med obema vojskama je tako ozemlje, kjer je nadzor nad teritorijem ambivalenten. Tudi če vojaki posamezne strani zasedajo nekatere točke na tem ozemlju, ga dejansko ne morejo obvladovati v klasičnem pomenu besede, saj zaradi dronov skoraj ne zapustijo skrivališč.
Na sami črti kontakta med obema stranema je zelo malo ukrajinskih vojakov, prednje položaje pa pogosto oskrbujejo s hrano, strelivom in drugimi potrebščinami le z droni. Večina ruskih napredovanj se zgodi s prikritimi infiltracijami majhnih skupin vojakov po poteh, ki omogočajo kritje. Tako zasedene kose ozemlja napadalci težko utrdijo, zato so izpostavljeni protinapadom in tako hitro spet zamenjajo roke.
Sčasoma pa so izpostavljeni položaji branilcev vse bolj osamljeni in njihova podpora vse težja. Tako se očitno dogaja pri ruskem prevzemanju mesta Kostjantinivka. Ruska vojska je zavzetje tega kraja naznanila že pred enim mesecem, kar je Ukrajina vedno zanikala. A postopoma Ukrajina vse težje omejuje nadzor ruske vojske in je umaknila svoje sile na bolj varne položaje.
Najbolj intenzivna ruska ofenziva poteka v smeri proti zadnjima večjima mestoma v oblasti Donjecka, tako imenovanima trdnjavskima mestoma Slovjansk in Kramatorsk. Gre za preostanek ukrajinskih regij v Donbasu, ki si jih je Rusija priključila leta 2022, a jih še zdaj ni uspela zavzeti.
Pas, v katerem potekajo boji, se počasi, a vztrajno premika proti zahodu. Po poročilih vojaških raziskovalcev, ki obiskujejo ukrajinski del fronte, kot je na primer Michael Kofman iz inštituta Carnegie, se to dogaja tako zaradi napredovanja ruske vojske kot tudi zato, ker se zaradi nenehnega razvoja dronov širi območje cone smrti.
Kot je nedavno poročal francoski vojni reporter Fabrice Deprez, postaja življenje v teh mestih, kjer še vedno živi okoli 50.000 civilistov, vse težje. Frontna črta se zdaj nahaja okoli 13 kilometrov stran od obeh mest.
Konec lanskega leta se je na primer zaprla železniška postaja v Kramatorsku. V začetku poletja se je zaprla zadnja pediatrična ambulanta, lokalne oblasti pa so razglasile umik vseh otrok. Bolnišnice so tekom leta zamenjale vojaške mobilne medicinske enote. Prejšnji mesec so v Kramatorsku oblasti presodile, da je postalo prenevarno za odvoz smeti, kmalu za tem pa so se zaprle tudi pošte. Čeprav sta mesti še vedno trdno v ukrajinskih rokah, zamirata, čeprav se bitka zanju še niti ni začela.
Ne glede na poslabševanje situacije za ukrajinsko stran pa je napredovanje ruske vojske letos počasnejše kot v zadnjih dveh letih. To med drugim kažejo analiza mislišča ISW in ocene zahodnih vojaških strokovnjakov, ki so letos obiskali bojišča. Po podatkih ISW, je Rusija na primer v juliju zavzela le 38 kvadratnih kilometrov ozemlja, še okoli 80 pa je takega, kjer nadzor ni več jasen, pred tem pa ga je nadzorovala Ukrajina. Za primerjavo, v lanskem juliju je Rusija zavzela več kot 420 kvadratnih kilometrov ozemlja.
Število civilnih žrtev naraslo za več kot tretjino
V letošnjem letu, predvsem poleti, se je opazno povečalo število žrtev, ki jih v Ukrajini povzročajo ruski zračni napadi z droni ter manevrirnimi in balističnimi raketami. Veliko težav predstavljajo predvsem slednje, saj so edino obrambo pred njimi doslej zagotavljali ameriški sistemi patriot. Zanje pa je očitno Ukrajincem ta mesec zmanjkalo ustreznih raket. 17. avgusta se je na primer zgodil eden prvih napadov v zadnjih letih, v katerem ukrajinska zračna obramba ni mogla prestreči niti ene izmed ruskih balističnih raket.
Po podatkih misije Združenih narodov v Ukrajini je število civilnih žrtev ruskih napadov letos naraslo za nekaj več kot tretjino, pri čemer se povečuje predvsem v zadnjih mesecih. Letošnjega julija je v napadih v Ukrajini umrlo 437 ljudi, več kot 2600 je bilo ranjenih. To je za 82 odstotkov več kot v istem obdobju lani.
Pod udarom je energetska infrastruktura
Čeprav je Ukrajina storila marsikaj, da bi naredila svoje električno omrežje bolj odporno in stalno popravljala škodo na sistemu električne oskrbe, so številne elektrarne tako poškodovane, da jih ni mogoče enostavno popraviti, ali pa so se znašle preblizu frontne črte, da bi bilo njihovo obratovanje varno, kot je na primer pri jedrski elektrarni Zaporižje. Kapaciteta za proizvodnjo električne energije v Ukrajini je padla z okoli 54 gigavatov pred začetkom vojne na okoli 12. Rusija še zdaj sistematično napada tudi toplarne z očitnim ciljem, da bi prekinila ogrevanje v ukrajinskih mestih v zimskem času.
Drug ključen cilj v zadnjih mesecih je bila tudi Odesa. To ukrajinsko pristanišče na obali Črnega morja je bilo do vojne ključno za ukrajinski izvoz žita in rude, saj je prek njega potekala okoli polovica ukrajinskega izvoza. Mesto je bilo v zadnjih tednih cilj tudi klasičnih letalskih bombardiranj. Ta imajo veliko bolj uničujoče posledice kot majhni droni in so povzročila praktično ustavitev ladijskega prometa.
Ukrajina na drugi strani sistematično napada ruska pristanišča in zaledje. Največ ukrajinskih napadov je usmerjenih proti polotoku Krim in logističnih povezav do njega. Ta vojaška kampanja je bila po vseh poročilih precej učinkovita, saj na Krimu sedaj vlada kronično pomanjkanje goriva, pogosti so izpadi elektrike, turistična industrija pa se je praktično ustavila.
Najbolj odmevni so v zadnjih tednih uspešni napadi na rafinerije in velike logistične centre ruskih spletnih trgovcev Wildberries in Ozon, za katere Ukrajina trdi, da oskrbujejo rusko vojsko, zaradi česar naj bi bile to vojaške tarče.
Po drugi strani je Zelenski sam napadom dal tudi drugačen politični namen, saj jih je poimenoval za "sankcije dolgega dosega", očitno v referenci na dejstvo, da se nekateri izmed objektov nahajajo več kot 2000 kilometrov stran od Rusije.
Število padlih na ruski strani precej višje
Obe državi skrivata število svojih žrtev in govorita le o številu ubitih nasprotnih vojakov, zato zanesljivih številk o žrtvah ni. Zunanji opazovalci se strinjajo, da je število padlih na ruski strani precej višje kot na ukrajinski. Washingtonski Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) ocenjuje, da ima ruska vojska v povprečju okoli tisoč žrtev na dan, v tej številki pa so vključeni padli, ranjeni in pogrešani vojaki.
Ukrajinske žrtve so verjetno nekajkrat manjše, saj se ukrajinska vojska na pretežnem delu fronte brani, ruska pa napada utrjene položaje. Vseeno Ukrajina le s težavo nadomešča svoje izgube.
Ukrajina je imela pred začetkom vojne leta 2022 približno trikrat manj prebivalcev kot Rusija. To razmerje je precej padlo s tem, ko je Rusija zavzela dele ukrajinskega ozemlja in ko je Ukrajino zapustilo skoraj šest milijonov ljudi. To je spremenilo tudi demografsko strukturo prebivalstva Ukrajine. Po nekaterih ocenah je sedaj približno polovica ljudi, ki še živijo v Ukrajini, upokojencev. Del prebivalstva, iz katerega lahko ukrajinske oblasti rekrutirajo nove vojake, je tako precej manjši kot v Rusiji.
Pomanjkanje vojakov, težke razmere na fronti in pomanjkanje potencialnih rekrutov so povzročili hudo krizo pri pridobivanju novih vojakov. Posebej odmevni so bili incidenti, ko so se posamezne enote vojaške policije, ki iščejo moške, ki se niso odzvali vpoklicu v vojsko, zapletle v nasilne obračune z ljudmi ali pa so bile tarče jeze množic. Čeprav gre verjetno za posamične primere, so bili ti zelo vidni na družbenih omrežjih.
Veliko bolj konkretno na krizo pri polnjenju vojaških enot kažejo uradni podatki o številu ljudi, ki so v kazenskem postopku zaradi dezertacije ali nedovoljene odsotnosti iz vojske. Ti podatki so postali javni konec lanskega leta in kažejo, da so ukrajinska tožilstva vložila 310 tisoč tovrstnih obtožnic, od tega večino v zadnjem letu in pol.
Vse to se izraža tudi v postopoma bolj napetih političnih razmerah v Ukrajini, ki jih je razburkala nedavna odstavitev priljubljenega obrambnega ministra Mihajla Fedorova. Ta je prejšnji teden pozval k novim volitvam, ki so sicer v Ukrajini suspendirane zaradi razglasitve vojnega stanja. Čeprav so te za zdaj malo verjetne, pa je jasno, da, medtem ko je dogajanje na fronti postalo vse bolj statično, politično dogajanje postaja še bolj dinamično, pri čemer pa je vprašanje, kako dolgo se je še mogoče bojevati, čeprav se o tem redko izrečejo neposredno, vedno v mislih.