Ukrajinska vojska je v noči s sobote na nedeljo izvedla najhujše napade na Rusijo doslej. Samo v moskovski regiji je napadla z več kot 600 brezpilotniki. Putin pa še naprej z balističnimi izstrelki, proti katerim Ukrajina nima več izstrelkov patriot, seje smrt po ukrajinskih mestih, zlasti v Kijevu. Že julij je bil prav zaradi balističnih izstrelkov najbolj smrtonosen mesec za ukrajinske civiliste od začetka vojne februarja 2022.
Z vse hujšimi napadi globoko v zaledju fronte hoče Volodimir Zelenski pokazati Putinu, da to medsebojno uničevanje nikamor ne vodi in da bi bila tudi Rusija lahko na koncu v ruševinah. Kot je dejal v začetku avgusta pred tujimi veleposlaniki, hoče vojno končati pred letošnjo zimo. Za to naj bi imel načrt in del tega načrta je krepitev zavezništva z evropskimi državami in ZDA, da bi se še povečala njihova vojaška pomoč Ukrajini (ki nujno potrebuje izstrelke patriot) in okrepile sankcije, ki škodujejo ruskemu gospodarstvu. Načrt naj bi Kijev že predstavil ZDA, obenem pa tudi Pariz, London in Berlin pripravljajo pobudo za takšen format pogovorov, da bi imela besedo zraven tudi Evropa.
Z droni do premirja ali še hujše vojne?
Zelenski je sprevidel, da z diplomatskim prepričevanjem Putina o nujnosti premirja ne bo prišel daleč in da pri tem tudi ZDA niso uspešen posrednik. Z napadi na rafinerije in skladišča spletnega velikana Wildberries hoče pri Rusih zbuditi odpor do vojne in Kremlja. A Putinov režim preganja vsako nasprotovanje vojni in na parlamentarnih volitvah septembra zaradi tega razloga ne sme nastopiti liberalna stranka Jabolko, ki je edina prava opozicijska stranka v Rusiji.
In zaradi teh napadov na Rusijo Putin samo še bolj napada ukrajinska mesta. Možno je tudi, da bo po parlamentarnih volitvah septembra v vojsko vpoklical več sto tisoč Rusov, veliko se ugiba o ruski zimski ofenzivi in letu 2027, ki naj bi bilo prelomno za poskus zasedbe vsega Donbasa.
Obleganje Krima
Putin je lahko nevaren kot ranjena zver tudi zato, ker je v nevarnosti glavni dosežek njegovih osvajanj, to je priključitev Krima leta 2014. Če mora velika večina ruskih regij omejiti porabo bencina, ga na Krimu na bencinskih črpalkah sploh ni. Ukrajinska vojska onemogoča preskrbovanje Krima tako po morju kot po cesti, ki polotok po kopnem povezuje z Rusijo. Več kot 200 ladij je napadla julija v Črnem in Azovskem morju. Znamenitega mostu, ki po morju povezuje Krim in Tamanski polotok, pa menda samo zato ni porušila, ker pušča pot za beg s Krima. Morda se v Kijevu tudi bojijo maščevanja, saj je Putin, ki je leta 2018 prvi peljal čez ta 17 kilometrov dolgi most, nanj zelo ponosen.
Z brezpilotniki ukrajinska vojska uspešno napada tudi preskrbovalne poti ruske vojske na fronti. Tudi zato naj bi ruske izgube julija znašale več kot 30.000 vojakov, kar pomeni, da jih je okoli 10.000 padlo.
Witkoff spet prihaja v Moskvo
Putin se je sicer pripravljen še šestič srečati s Trumpovima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. »Predsednik Putin ju je pripravljen znova sprejeti. Vprašanje pa je, kaj prinašata,« je v soboto na ruski televiziji dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. ZDA vse od februarja, ko so napadle Iran, niso več poskušale posredovati med Rusijo in Ukrajino.
O zahtevi po takojšnjem premirju Lavrov pravi: »Vse več je pozivov k takojšnji ustavitvi sovražnosti. A te se bodo lahko prenehale šele, ko bomo dosegli dolgoročno, zanesljivo in trajno rešitev.« Kremelj kot pogoj za premirje še vedno postavlja umik ukrajinske vojske iz vsega Donbasa, to je s 5000 kvadratnih kilometrov ozemlja, kjer je ravno utrdila svojo obrambno črto. Če bi Zelenski po več sto tisočih padlih Ukrajincih predal tako pomemben del države, bi povzročil hudo notranjo krizo.
Leto dni po Aljaski
Te dni sicer mineva leto od srečanja Putina in Trumpa na Aljaski. Pogovori so bili neuspešni, ker je Putin očitno vztrajal pri svojih zahtevah, Ukrajina pa jih je zavrnila. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je nedavno nakazal, da je dogovor iz Anchoragea preteklost, ker je za Kijev nesprejemljiv (namreč v delu, ki je zahteval umik ukrajinske vojske iz Donbasa ter zamrznitev fronte drugje). Še naprej pa je vzpostavitev premirja v ukrajinski vojni odvisna predvsem od Trumpa, od njegove pripravljenosti, da izvede pritisk na Putina, tako s sankcijami kot z večjo pomočjo Ukrajini.
Putin pa hoče zdaj prepričati Trumpa, da neha pomagati Ukrajini (sicer za ameriško orožje in strelivo od lani plačujejo evropske države) in da jo zavrne, ko prosi za izstrelke patriot, za licenco pri njihovi izdelavi in za uporabo satelitske povezave Starlink Elona Muska za napade v Rusiji. Putin bi pri Trumpu, ki mu je nenavadno naklonjen, rad dosegel tudi, da bi ZDA povsem nehale pomagati Ukrajini z obveščevalnimi podatki.
