Z odstopom od nakupa fregat F126 se je končala ena najdražjih nabavnih polomij Bundeswehra. Po podatkih obrambnega ministrstva je bilo v projektu, od katerega nemška mornarica ne bo imela nobene ladje, porabljenih že približno 2,3 milijarde evrov. Če bi se projekt nakupa šestih protipodmorniških fregat nadaljeval, bi se stroški namesto na predvidenih deset povzpeli na več kot 18 milijard evrov. Za primerjavo: Norveška je lani naročila pet večjih in bolj zmogljivih protipodmorniških fregat v Združenem kraljestvu in bo zanje plačala 11,5 milijarde evrov.
Nemčija bo namesto fregat F126 kupila manjše, manj zmogljive ladje. Gre za le enega izmed primerov vojaških nabav, ki v Nemčiji sprožajo številne kritike o neučinkoviti porabi vse večjih obrambnih izdatkov. Takoj po ruski invaziji na Ukrajino je takratni nemški kancler napovedal Zeitenwende (obrat v času, op. p.); to je ambiciozen načrt povečanja vojske, katerega prvi korak je bil poseben, 100 milijard evrov težak sklad za investicije v opremo oboroženih sil.
Sklad je nastal zato, da se je Berlin izognil kršenju lastnih zavez o omejevanju proračunskega primanjkljaja in se ni štel v uradni državni dolg. Trenutna vlada, ki jo vodi Friedrich Merz, je šla še dlje: obrambni izdatki nad enim odstotkom bruto domačega proizvoda niso več omejeni z ustavno zavoro zadolževanja. Nemčija si je tako ustvarila de facto neomejen proračun za oboroževanje.
Nemčija zvišuje obrambne izdatke
Kot na primer piše nemški tednik Focus, se o varnostnopolitični utemeljitvi v Berlinu skorajda ne razpravlja več. Po ruskem napadu na Ukrajino in razpadu evroatlantskih varnostnih odnosov z ZDA pod Donaldom Trumpom danes le še redko kdo v politiki oporeka povečanju obrambnih izdatkov.
Ključno vprašanje zato ni več, ali naj se Nemčija oborožuje, temveč kako. Obrambni minister Pistorius je nabavo močno pospešil, a uveljavljeni nabavni postopki in nabavne službe na obrambnem ministrstvu so se izkazali za slabo pripravljene na povečanje investicij v vojsko.
Konec lanskega leta je parlamentarni odbor za proračun v le nekaj urah odobril oborožitvene projekte v vrednosti okoli 50 milijard evrov. To je bilo več, kot so prej običajno obravnavali v vsem letu. Ob tem pa so izrekli precej kritik, da pogodb ne morejo podrobno preveriti.
Okosteneli postopki naročanja
Drugi razlog, ki je prispeval tudi k neuspehu nakupa fregat F126, je notorično kompleksen postopek naročila, ki velja v Nemčiji. Prav zapletena birokracija je pogosto ovira za tuje dobavitelje, ki nimajo izkušenj s procesom na nemškem obrambnem ministrstvu. Izvirni konstruktor ladij F126 je bila nizozemska ladjedelnica Damen Group, ki je sicer uveljavljena proizvajalka vojaških ladij za Nizozemsko in tuje naročnike. Po vse večjih težavah pri konstrukciji in nabavnih postopkih je projekt prevzela nemška ladjedelnica Naval Vessels Lürssen, ki jo je medtem prevzel največji nemški orožarski koncern Rheinmetall. Ključen razlog za prenos projekta je bilo pričakovanje, da bodo domači dobavitelji uspešneje sodelovali z obrambnim ministrstvom.
Nemška vojaška nabava je namreč znana po svojih pikolovskih specifikacijah. Eden od nizozemskih inženirjev, ki so sodelovali pri projektu, je za Financial Times pred časom povedal, da je tisoče strani navodil vključevalo tudi to, »katero kljuko za vrata uporabiti, katero stikalo za luč izbrati in kako mora biti vse postavljeno«.
Postopek gradnje je dodatno zapletlo dejstvo, da so uradniki vztrajali pri papirnih namesto digitalnih dokumentih. Risbe, predložene v angleščini, so redoma zavračali.
»Damen je dobra ladjedelnica, ki je zgradila dobre ladje,« je za Financial Times pred nekaj meseci povedal Bastian Ernst, član obrambnega odbora bundestaga in poročevalec za mornarico. »Vendar mislim, da so morda podcenili, kaj pomeni zgraditi tako veliko in zapleteno fregato z nemškim naročnikom.«
Vojna v Ukrajini spreminja nabavo orožja
Počasni procesi naročanja in izdelava vojaških sistemov so še toliko bolj omejujoči v času, ko se vojskovanje spreminja hitreje kot klasični nabavni postopki. Pri tem številni analitiki izpostavljajo predvsem potek vojne v Ukrajini, kjer so ključno vlogo v vojskovanju prevzeli droni, katerih razvoj je tako hiter, da so posamezni modeli zastareli že v nekaj mesecih.
Pogosto ni odločilna tehnično popolna rešitev, temveč razmerje med stroški in učinkom. Po poročilih iz ukrajinske vojske droni zahodnoevropskih proizvajalcev velikokrat stanejo nekajkrat več kot primerljivi ukrajinski sistemi.
Evropa si privošči drago podvajanje vojaških sistemov
Naslednja težava: Evropa si privošči drago podvajanje vojaških sistemov. Evropske države članice Nata po podatkih Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo uporabljajo 14 različnih modelov tankov, 23 različic havbic in 16 tipov podmornic. ZDA shajajo z enim bojnim tankom, dvema različicama havbic in štirimi tipi podmornic. Vsak dodatni tip sistema pomeni lastne rezervne dele, lastno usposabljanje, lastno vzdrževanje in lastne dobavne verige.
Razvija se predvsem orožarska industrija
Od oboroževanja ima koristi predvsem industrija. Največje nemško orožarsko podjetje Rheinmetall iz Düsseldorfa je v preteklosti dobavljalo predvsem tanke, strelivo in oklepne transporterje. Danes se predstavlja kot ponudnik celotnega asortimenta za čas nemškega oboroževanja: strelivo, bojna vozila, zračna obramba, elektronika, droni, satelitska tehnologija in vojaške ladje.
Oboroževanje se odraža tudi na borzi. Dan po ruskem napadu na Ukrajino je delnica Rheinmetalla kotirala pri dobrih 100 evrih. Konec junija 2026 je bil tečaj kljub močnemu padcu po prekinitvi projekta F126 še vedno pri približno 1000 evrih. Siemens, eden velikih klasičnih nemških industrijskih koncernov, se je v enakem obdobju dvignil z okoli 120 evrov na približno 268 evrov.
Rheinmetall je nazadnje poročal o stanju naročil v vrednosti približno 73 milijard evrov. To je skoraj osemkratnik njegovega letnega prometa iz leta 2025. S tem to podjetje postaja ključno za nemško varnostno politiko, ki ima temu primerno veliko pogajalsko moč pri naročilih.