Pred enim letom je voditelj konservativne Krščansko-demokratske unije (CDU) Friedrich Merz prevzel vodenje nemške vlade z obljubo, da bo z zmanjšanjem birokracije in manjšimi davki dal nov zagon nemškemu gospodarstvu in da bo s strožjo migrantsko politiko za polovico zmanjšal število volilcev skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki je na nemških parlamentarnih volitvah februarja 2025 presegla 20 odstotkov glasov. Obljubil je tudi, da ne bo več razprtij, kot so bile v prejšnji tristrankarski vladi socialdemokrata Olafa Scholza, v kateri so si bili v laseh predvsem Zeleni in liberalci (FDP). V letu dni Merz ni izpolnil nobene od teh treh obljub.
Predvsem zaradi neuspešne gospodarske politike in počasnih reform socialne države je po anketah postal najbolj nepriljubljen kancler od ustanovitve Zvezne republike Nemčije leta 1949. Naklonjenih mu je le 21 odstotkov Nemcev. Še nižje je padla podpora vladi, kjer se konservativci iz CDU in bavarske CSU (Krščansko-socialne unije) prepirajo s socialdemokrati glede vprašanj, kot sta, koliko naj se obdavči bogate v prid revnih in koliko naj se vlada zadolži, da bi ohranila socialno državo in pomagala gospodarstvu. Finančni minister, ki je socialdemokrat, in gospodarska ministrica, ki je iz CDU, sta kot pes in mačka. In ko Merz poskuša doseči kompromis, ga napadajo poslanci iz CDU in CSU. Kakor koli že, po prvem letu je z njegovo vlado zadovoljnih še manj volilcev kot z njim samim, samo 15 odstotkov Nemcev, kar je veliko manj kot denimo po prvem letu prejšnjih dveh kanclerjev: pri Angeli Merkel (CDU) jih je bilo 40 odstotkov, pri Olafu Scholzu 25 odstotkov.
AfD je blizu 30-odstotni podpori
AfD pa ima zdaj več podpore med volilci kot CDU in CSU skupaj. Za to skrajno desno stranko bi po zadnjih anketah agencij INSA in FORSA glasovalo med 27 in 28 odstotkov vprašanih, medtem ko bi za obe konservativni vladajoči stranki skupaj dalo glas le med 22 in 24 odstotkov vprašanih.
Zelo slabo kaže tudi socialdemokratom: podpira jih le še od 12 do 14 odstotkov vprašanih. Podoben odstotek glasov bi na volitvah dobili opozicijski Zeleni, Levica, ki je seveda tudi v opoziciji, malo manj, a več kot 10 odstotkov.
Gospodarstvo s slabega na slabše
Merz je pred enim letom, ko je postal kancler, poudaril, da je varnost Nemčije odvisna od njene gospodarske moči in uspešnosti. Toda nemška gospodarska rast je še naprej bližje ničli kot enemu odstotku. Tako slabo je bilo do konca februarja, potem pa so se gospodarske razmere zaradi vojne v Iranu še poslabšale.
Neuspešnost nemškega gospodarstva, ki je največje v Evropi, ne pomeni nič dobrega za EU in Slovenijo, ki največ izvaža v Nemčijo. Prav tako to ni dobra novica za Ukrajino, saj je po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo Nemčija postala glavna opora ukrajinski vojski.
Prijateljski stiki s Trumpom so preteklost
V zunanji politiki poskuša Merz popraviti slab vtis, ki ga pušča v notranji politiki. Zlasti si prizadeva, da bi EU igrala pomembno vlogo v svetovni politiki. S Trumpom mu je uspelo navezati stike in ameriški predsednik je hvalil njegovo angleščino. A Merz je zaradi sedanje iranske krize, ki močno škoduje svetovnemu in nemškemu gospodarstvu, izgubil potrpljenje. Nedavno je izjavil, da nima več iluzij glede Trumpa in da so ZDA ponižane. »Očitno Američani nimajo strategije,« je še ugotovil. Trump je zatem napovedal umik 5000 ameriških vojakov iz ameriških oporišč v Nemčiji, kjer jih je vsega skupaj 36.000. S tem je Trump dal vedeti Nemcem, da ameriško varovanje Nemčije ni samoumevno in večno.
Trump pa je še bolj spodkopal že tako majavo čezatlantsko zavezništvo, ko je pred nekaj dnevi izjavil: »Za 25 odstotkov bomo povečali carine na vse avtomobile in zdravila, ki prihajajo v ZDA.« Največ avtomobilov in zdravil pa ZDA uvažajo prav iz Nemčije. Merz je zatem na nemški televiziji izrazil željo po sodelovanju z ZDA.
