V opazovanem obdobju so priseljenci v proračun prispevali približno 17 odstotkov več kot domače prebivalstvo. Samo v letu 2023 so vplačali približno 1,3 bilijona dolarjev davkov, hkrati pa prejeli okoli 761 milijard dolarjev državnih nadomestil in različnih socialnih transferjev. To pomeni, da je neto fiskalni presežek v enem samem letu znašal več kot pol bilijona dolarjev, raziskavo povzema CNN.
Višja stopnja zaposlenosti
Glavni razlog, da priseljenci plačujejo več davkov, je višja stopnja zaposlenosti v primerjavi s povprečjem celotnega prebivalstva. Čeprav pogosto prejemajo nižjo urno postavko, priseljenci opravijo več delovnih ur, kar se odraža v višjem skupnem prihodku na prebivalca v primerjavi z domačim prebivalstvom.
Posledično njihov delež v delovni sili močno presega njihov delež v celotni populaciji. Čeprav je njihova povprečna plača na delavca nižja, ostaja skupni prispevek k prihodkom in davkom nesorazmerno visok prav zaradi večjega števila zaposlenih.
Analiza kaže, da so priseljenci v zadnjih 30 letih ustvarili več davčnih prihodkov na prebivalca v skoraj vseh kategorijah, razen pri določenih nedavčnih prihodkih na zvezni in državni ravni ter pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju Medicare, ki ga priseljenci redkeje uporabljajo.
Tudi ilegalni priseljenci polnijo proračun
Kot še poroča CNN, se študija posveča tudi vprašanju ilegalnih priseljencev, in poudarja, da tudi ti – neposredno ali posredno – prispevajo v davčni sistem. Ocenjuje se, da so pred uvedbo strožjih ukrepov v mandatu Donalda Trumpa ilegalni priseljenci v 75 odstotkih primerov plačevali davke na dohodek.
Razlog za to je dejstvo, da mnogi delajo z uporabo izposojenih ali ponarejenih identitet, pri čemer delodajalci v njihovem imenu vseeno vplačujejo davke in prispevke. Hkrati ti delavci znatno redkeje uveljavljajo vračilo davka. Skupno je ocenjeno, da so ilegalni priseljenci v zadnjih treh desetletjih vplačali približno tri bilijone dolarjev davkov.
Avtorji študije poudarjajo, da so njihove ocene konservativne, saj ne vključujejo posrednih učinkov priseljevanja na produktivnost domačih delavcev. Po analizi proračunskega urada kongresa (CBO) iz leta 2024 približno tretjina fiskalnih prihodkov, povezanih z novejšimi valovi migracij, izvira prav iz teh posrednih učinkov.
Manj ugodnosti, večji primanjkljaj
CNN še piše, da proračunski urad kongresa obenem ocenjuje, da so spremembe politike priseljevanja v začetku leta 2025 privedle do zmanjšanja davčnih prihodkov, kar bi lahko v naslednjem desetletju povečalo proračunski primanjkljaj za približno 500 milijard dolarjev.
Poleg tega, da plačujejo več davkov, priseljenci v povprečju koristijo manj državnih ugodnosti. Ob upoštevanju vseh prihodkov in odhodkov se ocenjuje, da skupni učinek priseljevanja znatno zmanjšuje javni dolg – za kar 14,5 bilijona dolarjev (oziroma 7,9 bilijona, če vključimo tudi potomce druge generacije).
Avtorji študije zaključujejo, da so poleg fiskalnih učinkov še pomembnejše širše gospodarske koristi priseljevanja, kot so delovna sila, inovacije in podjetništvo. Tudi v primerih, ko bi določene skupine lahko povečale proračunski primanjkljaj, rešitev po mnenju avtorjev ni v omejevanju priseljevanja, temveč v reformi sistema socialnih ugodnosti.