V Valle Castellani, majhni občini v deželi Abruci ob meji z deželo Marke, ki leži znotraj narodnega parka Gran Sasso, stane gorivo tudi do dvajset centov manj kot v preostalem delu regije. Zasluga gre občinski pobudi, ki se je v resnici začela že pred štirimi leti, a zbuja veliko pozornosti prav zdaj, ko je cena bencina in dizla v Italiji znova presegla dva evra za liter.
Kot poroča Il Post, je leta 2022 občina Valle Castellana kupila edino bencinsko črpalko v kraju, ki bi se sicer zaprla. Število prebivalcev je namreč upadalo in njeno obratovanje ni bilo več donosno. Valle Castellana ima danes nekaj več kot 800 prebivalcev. Črpalko od takrat upravlja občinska uprava, ki gorivo kupuje in prodaja naprej praktično po nabavni ceni, brez marže, ki bi jo sicer zaračunal zasebni ponudnik. V Valle Castellani tako bencin danes stane 1,750 evra na liter, dizel pa 1,990 evra na liter, medtem ko regionalno povprečje znaša 2,015 oziroma 2,136 evra na liter.
Župan Camillo D’Angelo, ki je hkrati tudi predsednik pokrajine Teramo, je za Il Post pojasnil, da je na to idejo prišel, ker je želel preprečiti ukinitev še ene nujne storitve v Valle Castellani, pod katero sicer spada približno štirideset zaselkov. »Brez te črpalke bi bila najbližja v Ascoliju Picenu ali v Teramu, več kot 30 kilometrov stran,« pravi. »Storitve pri nas so že tako minimalne, saj smo eno od tako imenovanih 'notranjih območij': menili smo, da sta ohranitev bencinske črpalke in njeno upravljanje s strani občine javna storitev, ki jo moramo zagotoviti.«
Na črpalki v Valle Castellani se sedaj bencin in dizel prodajata po skoraj enaki ceni, kot ju je občina kupila. V praksi to pomeni, da ljudje plačajo ceno goriva, ki jo v veliki meri sestavljata DDV in trošarine, ter majhen dodatek, s katerim občina krije obratovalne stroške – torej račun za elektriko in letno vzdrževanje sistema. Črpalka deluje izključno samopostrežno, plačilo pa je mogoče le z gotovino D’Angelo pojasnjuje, da so poskušali uvesti tudi plačevanje s karticami (POS terminal), a z operaterjem za zdaj še niso uspeli doseči dogovora, ki bi bil za občino ekonomsko vzdržen.
Z izkupičkom občini uspe pokriti vse stroške upravljanja, ki znašajo približno 12.000 evrov letno. Po besedah D’Angela so prihodki leta 2022 znašali okoli 80.000 evrov, v zadnjih letih pa so narasli na skoraj 500.000 evrov na leto. To pa ne pomeni, da občina kuje dobiček: preostanek denarja je v celoti namenjen nakupu goriva, katerega količina je zdaj precej večja kot pred leti, saj je črpalka bolj obiskana. »Promet se je povečal, ker k nam zaradi nižjih cen hodijo točit gorivo tudi prebivalci sosednjih občin, z leti pa se je glas o tem razširil tudi med turisti,« dodaja župan. »Zdaj me kličejo celo iz drugih občin, kjer želijo izvedeti, ali bi lahko kaj podobnega poskusili tudi pri njih.«