Italijanska organizacija za zaščito potrošnikov Codacons v najnovejšem poročilu razkriva, da so se občine na nove smernice italijanske vlade pod vodstvom ministra za promet Mattea Salvinija odzvale na različne načine. Nekatere obstoječe naprave so celo umaknile iz obratovanja.
Ponekod upad prihodkov
To je močno vplivalo tudi na Južno Tirolsko. V Bolzanu so po podatkih analize prihodki od radarskih kazni v letu 2025 upadli za 84,2 odstotka. Še večje strmoglavljenje so zabeležili v Trstu, kjer je bil upad kar 94,4-odstoten.
Ponekod drugod pa so se številke obrnile v povsem nasprotno smer. V Anconi so se prihodki od nadzora hitrosti zvišali za 116 odstotkov na približno 1,8 milijona evrov. Tudi Genova (54 odstotkov) in Cagliari (42 odstotkov) sta poročala o občutni rasti.
Novi vladni predpisi so denarni tok iz naslova prometnih kazni sicer upočasnili, nikakor pa ga niso ustavili.
5989 evrov na prebivalca
Posebej izstopa primer kraja Colle Santa Lucia v provinci Belluno. Ta vasica v Dolomitih, ki šteje le okoli 300 prebivalcev, je po podatkih združenja Codacons med letoma 2021 in 2025 s samo eno stacionarno radarsko napravo zaslužila več kot dva milijona evrov.
Preračunano to pomeni kar 5989 evrov prihodka na prebivalca. S tem se ta naprava uvršča med najbolj donosne radarje v državi in za majhno skupnost predstavlja izjemno pomemben finančni priliv.
Colle Santa Lucia pa ni edina lokalna skupnost z visokimi dobički iz naslova prometnih prekrškov. V mestu Galatina v južnoitalijanski provinci Lecce so leta 2025 po podatkih Codaconsa pobrali približno 5,3 milijona evrov. Mesto ima okoli 26.000 prebivalcev, s tem izkupičkom pa je prekosilo celo nekatera italijanska večja mesta.
Skupni prihodki 20 največjih italijanskih mest iz naslova radarskih kazni so se v letu 2025 sicer zmanjšali za 8,9 odstotka. Kljub temu pa se je končni znesek po podatkih organizacije Codacons še vedno ustavil pri spoštovanja vrednih 56,5 milijona evrov.