Vlada Viktorja Orbana in opozicija sta v četrtek pripravili vsaka svoj shod v spomin na 23. oktober 1956, ko so študentje začeli vstajo proti tedanjemu prosovjetskemu stalinističnemu režimu. Novembra 1956 so upor v krvi zadušili sovjetski tanki. Ubitih je bilo več tisoč Madžarov, okoli 200.000 pa jih je zbežalo na Zahod, predvsem v Avstrijo. Sicer so Rusi že leta 1849, ko so se odzvali na prošnjo za pomoč tedaj še 19-letnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa, zatrli madžarsko revolucijo, pri čemer jim je pomagal hrvaški ban Josip Jelačić s svojo vojsko.
Deset tisoč privržencev skrajno desnega in proruskega premierja Viktorja Orbana se je s »pohodom miru« skozi Budimpešto spomnilo protistalinistične revolucije leta 1956. Več deset tisoč Orbanovih nasprotnikov pa je prišlo na shod opozicije. Na obeh zborovanjih je bilo toliko ljudi in toliko političnih sporočil, da bi lahko marsikdo dobil vtis, da bodo že to nedeljo parlamentarne volitve. V resnici bodo aprila 2026, ko bodo Madžari pred dilemo, ali naj še za štiri leta podaljšajo Orbanovo vladavino, ki se je začela leta 2010.
Orban od nasprotnika do ljubitelja Rusov
Upor Madžarov pred 69 leti, tudi proti sovjetski prevladi, predstavlja pomembno mesto v ideologiji Orbanove stranke Fidesz, ki je v svojih začetkih konec 80. let, ko je bila še bolj levoliberalna stranka, močno nasprotovala tedanji sovjetski prevladi. A zadnja leta, ko se je vse bolj pomikal skrajno desno, je Fidesz postal precej proruski. Tako danes Orbanovi privrženci, zlasti tisti, ki so sodelovali na »pohodu miru«, menijo, da je glavna grožnja za Madžarsko EU, in ne Rusija. Orban jim namreč ves čas govori, da Bruselj s svojimi velikimi pristojnostmi ogroža suverenost in neodvisnost Madžarske.
Na drugem shodu, ki ga je pripravila opozicija, pa so bili ljudje prepričani, da je Madžarska – podobno kot večji del druge polovice 20. stoletja – znova preveč pod vplivom Moskve in spet premalo zahodna. Vlado tudi obtožujejo, da ne stori dovolj, da bi se rešila odvisnosti od ruske nafte in ruskega plina.
Vlada in opozicija poskušata mobilizirati čim več ljudi, da bi šest mesecev pred parlamentarnimi volitvami dokazali svojo moč. Vsekakor pa je za Orbana in njegovo prorusko politiko, ko v EU pogosto nastopa kot Putinov trojanski konj, hud udarec torkova novica, da srečanja med Trumpom in Putinom v Budimpešti, od katerega si je madžarski premier veliko obetal, ne bo. Ideja, da bi šlo v četrtek za »pohod miru«, je tako postala malce smešna, vsekakor pa veliko manj sijajna, kot se je zdela ob napovedanem »vrhu miru« med Trumpom in Putinom. Orban, ki nastopa proti vojaški pomoči Ukrajini, ves čas trdi, da je Madžarska skoraj edina članica EU, ki se zavzema za mir v Ukrajini, zato naj bi bila tudi edina primerna za organiziranje »vrha miru« med Putinom in Trumpom. Toda ali ni mir, ki ga zagovarja Orban, v resnici zavzemanje za kapitulacijo Ukrajine?
Na shodu opozicije je bil glavni govornik 43-letni desnosredinski Peter Magyar, nekdanji član Fidesza, ki je kot zagovornik boja proti korupciji postal glavni Orbanov tekmec v boju za premierski položaj. Šest mesecev pred volitvami Magyarjeva proevropska stranka po večini anket vodi pred Orbanovim Fideszom, še vedno pa dva milijona ali četrtina volilcev ne ve, koga bodo volili. Orban in Magyar sta se torej zdaj borila za to, kdo bo na svoj shod oziroma pohod privabil večjo množico Madžarov.
Orban je označil Magyarjev shod za »bruseljski pohod za vojno«. Evroskeptični Fidesz obtožuje Magyarja, da je ne le marioneta EU, ampak tudi ukrajinski agent, ki hoče Madžarsko potisniti v vojno na strani Ukrajine.
