Trump pogosto poudarja, da je njegova nepredvidljivost ključ do uspeha v odnosih z nasprotniki in zavezniki. Vendar je v vojni z Iranom spoznal meje ameriške moči, ki jih po navedbah časnika The New York Times ob začetku vojaške kampanje ni pričakoval.
Ameriški predsednik je želel ustaviti iranski jedrski program in doseči spremembo oblasti v Teheranu. Po več mesecih spopadov ti cilji niso uresničeni. Iran ostaja odporen, težave v Hormuški ožini ogrožajo svetovno trgovino, cene nafte rastejo, ameriške vojaške možnosti pa postajajo vse bolj tvegane.
Trump odstopil od novega velikega napada
Trump je v zadnjih dneh nakazoval možnost nove obsežne vojaške akcije proti Iranu, vendar naj bi po pogovorih s svetovalci od nje odstopil. Ti so ga opozorili, da množični napadi verjetno ne bi prisilili Teherana k resnim pogajanjem.
Med možnostmi so bili napadi na iransko elektroenergetsko infrastrukturo in raketne zmogljivosti, vendar so svetovalci opozorili na nevarnost velikih civilnih žrtev in dodatnega poslabšanja humanitarnih razmer. Na vprašanje, ali bi uničevanje elektrarn in mostov lahko pomenilo vojni zločin, Trump ameriškim novinarjem ni želel odgovoriti.
Pomemben dejavnik pri odločanju naj bi bile tudi ameriške vojaške zaloge. Po več zaporednih nočeh napadov in protinapadov naj bi se zaloge prestreznikov raket zmanjšale na skrb vzbujajoče nizko raven.
General Dan Caine je na petkovem sestanku v Beli hiši s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in njegovim podpredsednikom J. D. Vanceom izrazil zaskrbljenost glede ameriških zalog streliva in drugih potencialnih negativnih posledic, poroča tudi CNN, ki se sklicuje na neimenovane vire.
Tri možnosti, vse z velikimi tveganji
Trump ima po oceni New York Timesa zdaj tri glavne možnosti: nadaljnjo vojaško eskalacijo, okrepljen gospodarski pritisk ali razglasitev zmage in umik iz konflikta.
Nova vojaška akcija bi lahko povzročila več civilnih žrtev, dodatno izčrpala ameriške zmogljivosti in razširila konflikt na širšo regijo. Sankcije bi pomenile dodaten pritisk na iransko gospodarstvo, vendar dosedanji ukrepi niso zrušili oblasti v Teheranu.
Tretja možnost – umik iz vojne – pa bi Trumpu omogočila, da konflikt predstavi kot uspeh, vendar ima tudi to svojo ceno za ZDA. Iran bi lahko ohranil jedrske zmogljivosti blizu ravni, potrebne za razvoj orožja, Hormuška ožina pa bi ostala pod močnim iranskim vplivom.
Prekinitev ognja trajala le dva tedna
Trump je pred mesecem dni trdil, da je našel pot do zmage. Junija je podprl hitro oblikovan dogovor o prekinitvi ognja in dejal, da so iranski voditelji pripravljeni na bolj razumen pristop.
A premirje je trajalo le približno dva tedna. Po navedbah časnika naj bi se iranski pogajalci znašli v sporu z vplivno revolucionarno gardo, ki je nato okrepila pritisk na pomorski promet v Hormuški ožini.
Medtem ko je Trump trdil, da želi Teheran predvsem gospodarsko olajšanje in obnovo izvoza nafte, je revolucionarna garda želela pokazati, da še vedno nadzoruje varnostne razmere.
Podpora vojni v ZDA upada
Vojna z Iranom postaja vse manj priljubljena tudi med Američani. Po anketi časnika Washington Post in Ipsosa naj bi vojno v Iranu podpiralo 29 odstotkov vprašanih. Vedno več Trumopvih političnih zaveznikov poziva k zaključku spopadov. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je prejšnji teden dejal: »To moramo končati.«