Trije vojaški uradniki so za The New York Times povedali, da je bil eden od razlogov za spremembo ta, da se je Trumpova administracija odločila s seznama odstraniti imena štirih vojakov, ubitih pretekli konec tedna – trije so bili ubiti v Jordaniji in eden v severnem Iraku – ker so umrli po tem, ko je predsednik Donald Trump aprila razglasil prekinitev ognja.
Uradna statistika navaja, da je v okviru operacije Epski bes, kot je ameriška vojska poimenovala napad na Iran, umrlo 14 ameriških vojakov, od tega jih je 13 marca in še eden julija, pri čemer slednji ni umrl zaradi sovražnikovega napada. Na poimenskem seznamu padlih je le 13 umrlih, vsi iz začetka vojne. Statistika Pentagona navaja tudi 420 ranjenih.
Tudi nasprotniki napadov na Iran v ameriškem kongresu menijo, da se za spremembo skriva manever Trumpove administracije, katerega cilj je ustvariti pravno fikcijo, da gre pri trenutnih napadih na Iran za nov vojaški spopad.
Po ameriški zakonodaji lahko ameriški predsednik sproži vojaške operacije proti drugi državi tudi brez odobritve kongresa. Takšna operacija pa lahko traja zgolj 60 dni, z možnostjo podaljšanja za dodatnih 30 dni. Vsako vojaško posredovanje, daljše od 90 dni, zato nujno potrebuje odobritev kongresa, česar pa administracija ni pridobila.
Nasprotno, kongres je natanko pred enim mesecem sprejel sicer pravno nezavezujočo resolucijo, ki zahteva umik ameriške vojske iz operacij proti Iranu. Ob vsem tem večina neodvisnih pravnih strokovnjakov meni, da je administracija pri vodenju vojne že zdaj odločno prestopila tudi predsedniškim pooblastilom najbolj naklonjene interpretacije ameriške zakonodaje in ustave.
Kritiki predsednika Trumpa zato menijo, da skuša administracija zadnji krog intenzivnega bombardiranja Irana prikazati kot novo vojaško posredovanje, ločeno od tistega, ki se je začelo 28. februarja letos. S tem naj bi predsednik po njihovem mnenju pridobil novo 60-dnevno obdobje, v katerem bi lahko brez odobritve kongresa nadaljeval vojaške operacije do začetka septembra.
To sicer ni edina težava predsednika Trumpa s kongresom glede napada na Iran. Ameriški predstavniki ljudstva namreč prav v teh dneh obravnavajo prošnjo administracije za dodatno financiranje obrambnega proračuna zaradi stroškov vojne v Iranu. V okviru obsežnejšega zakona bi bilo za vojno namenjenih dodatnih 64 milijard evrov.
Predstavniški dom, kjer ima Trump trdnejšo podporo, je zakon že sprejel, zdaj pa mora o njem glasovati še senat.