»Nekoč smo si delili državo in Avstrija je ključna gospodarska partnerica Madžarske,« je dejal Magyar, ki je v začetku tega meseca odločno premagal Viktorja Orbána na madžarskih volitvah. »Odnose med Madžarsko in Avstrijo želim okrepiti iz zgodovinskih, pa tudi iz kulturnih in gospodarskih razlogov.«
Magyar je Orbána premagal deloma zaradi obljube o vnovični vzpostavitvi odnosov Madžarske z EU, vendar naj bi jih, kot poroča bruseljski Politico, načrtoval znotraj bloka srednjeevropskih narodov, pod vodstvom njemu sorodnih desnosredinskih voditeljev, ki si delijo podobne gospodarske interese in konservativna stališča o različnih vprašanjih – od migracij do energetske politike. Z izjemo Poljske so imele te države tradicionalno tudi močne gospodarske vezi z Rusijo.
Povezave nekdanjih habsburških držav
Prihajajoči madžarski voditelj je že javno orisal, kako bi lahko uresničil svojo vizijo srednjeevropskega bloka. Na tiskovni konferenci v začetku tega meseca je predlagal združitev Višegrajske skupine – neformalnega zavezništva Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške – s tako imenovanim Slavkovim formatom, ki združuje Avstrijo, Češko in Slovaško.
Kot jasen signal te strategije je Magyar napovedal, da bosta njegova prva obiska v vlogi novega madžarskega voditelja v začetku maja v Varšavi in na Dunaju.
Čeprav Avstrijo vidi kot bolj naravno zaveznico, je trenutna situacija Magyarja bolj podobna tisti, v kateri se je znašel poljski premier Donald Tusk po zmagi nad večletno vladavino desničarske populistične stranke Zakon in pravičnost. Tudi ta se je kot Orbán zapletala v hude spore z Brusljem glede očitkov o vladavini prava.
Avstrijski interesi
Za avstrijsko vlado pod vodstvom konservativne Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) je poglobitev vezi z Madžarsko del tradicionalnih strateških ambicij. V začetku leta 2000, pred veliko širitvijo EU, so avstrijski voditelji predlagali tesnejše zavezništvo s srednjo Evropo, ki se nato ni uresničilo.
Magyar in konservativni avstrijski kancler Christian Stocker sta po poročanju avstrijskih medijev temelje za izboljšanje medsebojnih odnosov začela vzpostavljati že na münchenski varnostni konferenci februarja. Voditelja naj bi po navedbah neimenovanega avstrijskega uradnika razpravljala o Magyarjevem prvem obisku na Dunaju in o tem, kako izboljšati pogoje za avstrijska podjetja, ki poslujejo na Madžarskem.
Pomembna tema obiska madžarskega premierja bo tudi usoda Srednjeevropske univerze (CEU), ki je bila leta 1991 z donacijo ameriškega milijarderja Georgea Sorosa ustanovljena v Budimpešti, leta 2019 pa se je zaradi pritiskov Orbánove vlade preselila na Dunaj.
Magyar naj bi na obisku pri zahodni sosedi poskušal oblikovati tudi skupno stališče glede migracij, kjer imata obe vladi relativno trdo stališče.
Verjetno najpomembnejše pa bodo gospodarske vezi. Avstrija je za Nemčijo druga največja investitorica na Madžarskem z obsegom naložb v vrednosti več kot 11,7 milijarde evrov. V Avstriji dela približno 134.000 Madžarov, mnogi med njimi kot dnevni migranti.
Kot je v svojem poročilu navedla tudi Avstrijska narodna banka, so vezi z državami v srednjeevropski regiji za Dunaj pomembno zavarovanje v času večjih tveganj na ravni globalne trgovine.
Ukrajina ostaja področje različnih interesov
Očitna točka razhajanj bo verjetno, tako kot že pod Orbánom, vprašanje Ukrajine. Avstrija in Poljska aktivno podpirata dodatno pomoč EU za to državo. Magyar je napovedal, da bo Madžarska nehala blokirati pomoč, a se namerava pridružiti Češki in Slovaški pri odločitvi, da se ne pridružijo paketu posojil EU za Kijev v vrednosti 90 milijard evrov.
Povezovanje s sosednjimi državami je za novega madžarskega premierja pomembno tudi za politično manevriranje v Bruslju, kjer si prizadeva za odmrznitev evropskih sredstev v višini 18 milijard. Glede politike na evropskem parketu ima sicer Magyar precej izkušenj. Skoraj desetletje je bil namreč še v času vlad Viktorja Orbána madžarski diplomat v Bruslju.