"Kritiki nenadzorovane nemške militarizacije upravičeno opozarjajo, da bodo mesta, kjer bo postavljeno takšno orožje, neizogibno postala legitimni vojaški cilji Rusije," je dejal predstavnik veleposlaništva.
Odnose med Berlinom in Moskvo so dodatno zaostrili nedavni incident z brezpilotnikom na letališču v Leipzigu ter ostre politične izjave med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in namestnikom predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrijem Medvedjevom.
Napetosti se stopnjujejo
Incident v Leipzigu se je zgodil, ko so na tamkajšnjem letališču opazili brezpilotnik z eksplozivom v bližini tovornega letala ukrajinske družbe Antonov, ki je služilo za prevoz vojaške opreme. Čeprav eksplozivna naprava ni eksplodirala, so nemške in zavezniške obveščevalne službe dogodek ocenile kot poskus sabotaže. Nemška vlada je Rusijo uradno obtožila izvajanja hibridne vojne in napada na kritično infrastrukturo.
Kancler Friedrich Merz je dejanje ostro obsodil, nemška stran pa se je v odziv odločila zapreti ruski generalni konzulat in odpovedati najemnino za Ruski dom v Berlinu. Čeprav je incident okrepil pritiske na Merza, naj Ukrajini končno odobri dobavo raket dolgega dosega taurus, je nemški kancler zadržal previdno stališče, da bi se izognil neposrednemu vojaškemu spopadu z Moskvo.
Z ruske strani je Dmitrij Medvedjev ostro zavrnil obtožbe zaradi dogodka na letališču v Leipzigu in jih označil za zrežirano provokacijo zahodnih obveščevalnih služb. V svojih značilno ostrih izjavah je Merza in nemško vodstvo obtožil vodenja nevarne militaristične politike. Zagrozil je, da bo Nemčija, če bo nadaljevala obtoževanje Moskve in vojaško pomoč Ukrajini, postala neposredna udeleženka spopada. Ob tem je poudaril, da nemški vojaški objekti, infrastruktura in lokacije, kjer se namešča zahodno orožje dolge dosega, predstavljajo popolnoma legitimne vojne tarče za ruske napade.