Medvedjev je svojo grožnjo objavil na družbenem omrežju X v četrtek, 2. julija 2026. V objavi je sarkastično čestital Fincem za njihovo odločitev. »Finska je odpravila prepoved sprejemanja jedrskega orožja na svojem ozemlju. Kaj to spreminja za Fince? Samo eno malenkost: njihova država je zdaj na seznamu ruskih jedrskih tarč,« je zapisal Medvedjev. Svoj zapis je zaključil s cinično pripombo: »Veselite se, Finska, dosegli ste vrhunec varnosti!«
Zakonodajo so prilagodili novemu varnostnemu okolju
Neposredni povod za ruske grožnje je novi zakon, ki ga je finski parlament sprejel junija. Finski predsednik Alexander Stubb je spremembe zakona o jedrski energiji podpisal konec junija, veljati pa so začele 1. julija. Nova zakonodaja dovoljuje uvoz, tranzit in prevoz jedrskega orožja prek finskega ozemlja. S tem je Finska odpravila dolgoletno zakonsko omejitev, ki je prepovedovala takšne aktivnosti. Ta poteza pomeni dokončen odmik od politike nevtralnosti, ki jo je država vodila desetletja.
Finska vlada je pojasnila, da spremembe pomenijo nujen korak za polno integracijo države v obrambne strukture zveze Nato. Cilj zakona je prilagoditev finske zakonodaje novemu varnostnemu okolju v Evropi. To se je bistveno poslabšalo po začetku ruske invazije na Ukrajino, ki je Finsko tudi spodbudila k vstopu v severnoatlantsko zavezništvo aprila 2023.
Helsinki ne načrtujejo namestitve jedrskega orožja
Kljub zakonskim spremembam finski uradniki poudarjajo, da država nima namena na svojem ozemlju trajno namestiti jedrskega orožja. Finski obrambni minister Antti Häkkänen je že pred časom izjavil, da bodo nova pravila Finski omogočila polno izkoriščanje Natovega jedrskega dežnika. To je po njegovem mnenju ključno za zaščito države v zaostrenih varnostnih razmerah. Obenem je poudaril, da Helsinki ne načrtujejo razporeditve jedrskega orožja.
Enako stališče je zavzel tudi predsednik Stubb. Sporočil je, da si Finska želi biti polnopravna članica Nata brez kakršnih koli omejitev. To vključuje tudi sodelovanje v strategiji jedrskega odvračanja zavezništva. Kljub temu je ponovil, da namestitev zavezniškega jedrskega orožja na finskih tleh ni v načrtu. Sodelovanje v Natovi skupini za jedrsko načrtovanje namreč ne pomeni, da bo država avtomatično gostila to orožje.
Vzorec ruskih groženj in napetosti v regiji
Grožnja Medvedjeva ni osamljen incident, temveč del širšega vzorca stopnjevanja jedrske retorike iz Moskve. Ruski uradniki s takšnimi izjavami poskušajo ustrahovati članice Nata in zmanjšati njihovo podporo Ukrajini. Odkar sta Finska in Švedska zaprosili za članstvo, je Moskva večkrat zagrozila z »vojaško-tehničnimi« posledicami. Med drugim so omenjali tudi morebitno namestitev jedrskega orožja v baltski regiji.
Tudi drugi ruski predstavniki so ponovili podobna opozorila. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Maria Zaharova je posvarila, da bo Moskva uvedla »politične in vojaško-tehnične« protiukrepe. Potezo Finske je označila za »resnično grožnjo« ruski nacionalni varnosti. Zaradi teh napetosti je Nato okrepil svojo prisotnost na severnem krilu in v regiji izvedel več obsežnih vojaških vaj.
Finska se na morebitne grožnje pripravlja že desetletja. Tudi po koncu hladne vojne je ohranila visoko raven vojaške pripravljenosti. Ponaša se z eno najmočnejših topniških sil v Evropi in lahko v kratkem času mobilizira veliko vojsko, vključno z rezervisti. V odziv na nedavne napetosti je Finska zaprla svojo mejo z Rusijo in jo zdaj aktivno utrjuje.
Zanimivo pa je, da je finska zunanja ministrica Elina Valtonen nedavno dejala, da je število ruskih vojakov ob meji na najnižji ravni v zadnjih desetletjih. To po njenem mnenju kaže, da Rusija trenutno na tem območju ne zaznava neposredne vojaške grožnje s strani Nata. Analitiki zato ocenjujejo, da ruske jedrske grožnje pomenijo predvsem obliko psihološkega vojskovanja. Kljub temu pa je dosledna in vse ostrejša retorika visokih ruskih uradnikov bistveno poslabšala odnose med Rusijo in Zahodom, s čimer se je baltska regija znašla v središču nove dobe geopolitičnega soočenja.