Kot piše Guardian, bi ohranitev teme zahtevala pravila in nadzor nad toploto svetlobe, smerjo njenega usmerjanja in jakostjo. To bi pomenilo, da ne bi namestili treh svetilk tam, kjer zadostuje ena. Če bi priznali, da je tema nekaj, kar nujno potrebujemo, bi postali veliko previdnejši pri njenem odganjanju.
Nekatere skupnosti so to že storile. Guardian navaja, da je bil Flagstaff v Arizoni prvo mesto s predpisi o zunanji razsvetljavi, ki jih je sprejel že leta 1958. Leta 2001 je Flagstaff postal prvo uradno priznano mesto temnega neba (Dark Sky City). Pravila mesta urejajo, koliko svetlobe se lahko uporablja, katere vrste je in kje lahko sveti.
Sledili so mu druga mesta in kraji v ZDA ter tujini. Zvezna država New York trenutno obravnava zakon o varstvu temnega neba (Dark Skies Protection Act), ki bi uvedel omejitve zunanje razsvetljave – med njimi tudi tiste, ki bi vplivale na mesto, ki nikoli ne spi.
Vpliv na naravo in človeka
Dostop do teme presega zgolj opazovanje zvezd. Noč je namreč samostojen življenjski prostor. Umetna svetloba bega živali, ki se pri navigaciji zanašajo na luno, bodisi morske želve, ki se plazijo proti osvetljenemu parkirišču namesto proti oceanu, bodisi vešče, ki v krogih letijo okoli žarnice. Kresničke in žabe potrebujejo temo za zaključek svojih snubitvenih ritualov. Seleče se ptice pa zaradi močnih luči velikih mest zaidejo s poti.
Toda posledice svetlobnega onesnaževanja ostanejo vidne tudi po tem, ko se spet dani. Guardian navaja, da so raziskave pokazale, da svetlobno onesnaževanje kvari odnos med rastlinami in opraševalci, spreminja čas v letu, ko drevesa zacvetijo, ter ruši naravne ritme vseh živih bitij. To velja tudi za ljudi. Ne glede na to, ali gre za umetno svetlobo v zaprtih prostorih ali tisto, ki ponoči vdira skozi okno, so študije pokazale, da nujno potrebujemo temo za počitek, okrevanje in ohranjanje zdravja.
Večina svetlobnega onesnaževanja izhaja iz uličnih svetilk, zgradb, parkirišč in športnih igrišč, ki ostanejo osvetljena vso noč, čedalje večjo grožnjo pa predstavljajo sateliti.
Okolju prijazne prakse, kot je zagotavljanje, da so nočne luči usmerjene in zaščitene, ne bodo pomagale proti več kot 11.000 satelitom Starlinka, ki so trenutno v orbiti, ali podjetju, ki želi s pomočjo satelitov zagotavljati umetno sončno svetlobo na zahtevo in osvetljevati območja na Zemlji. Stvari, ki jih izstrelimo v vesolje, ne potrebujejo okoljske presoje, čeprav vplivajo na življenje na Zemlji.
Tema postaja še ena oblika luksuza, vendar lahko znova postane dostopna vsem. Pravica do teme ne pomeni, da bi bilo vsako mesto videti kot odmaknjeno podeželje, bi pa morda po temi naredilo vidnih nekaj več zvezd, omogočilo počitek več bitjem in nam vsem dalo razlog, da znova pogledamo navzgor – ne glede na to, kje smo.