Capuozzo je novinarsko kariero začel leta 1979 pri časopisu Lotta Continua, v začetku devetdesetih let pa se je pridružil Mediasetu. Kot vojni novinar je poročal z območja nekdanje Jugoslavije, iz Somalije, z Bližnjega vzhoda, iz Afganistana in Iraka. Med letoma 2000 in 2017 je vodil oddajo Terra!, bil pa je tudi namestnik urednika informativne oddaje Tg5.
Trideset let po začetku obleganja se je v Sarajevo vrnil s snemalcem Igorjem Vučićem, s katerim je med vojno poročal iz mesta. Skupaj sta posnela dokumentarni film z naslovom 1992–2022: Ritorno all'inferno (Vrnitev v pekel).
Iz obleganega Sarajeva odpeljal ranjenega Kemala
Capuozzo je 5. februarja 1994 poročal s sarajevske tržnice Markale, kjer je bilo v pokolu ubitih 68 ljudi. Kot poroča italijanski časnik Il Fatto Quotidiano, je bil to edini primer v njegovi karieri, ko je med telefonskim narekovanjem svojega poročila zajokal.
Kemala je Capuozzo spoznal v sarajevski bolnišnici, kjer je s sodelavci snemal televizijski prispevek. Kemal je bil takrat star komaj nekaj mesecev, ko je v obleganem Sarajevu njega in njegovo mamo zadela granata. Mati je umrla, deček pa je ostal brez ene noge.
Po dogovoru z dečkovim očetom ga je novinar odpeljal na zdravljenje v Italijo. Zaradi takratnih razmer pa so morali Kemala pretihotapiti iz mesta, skrili so ga pod zadnji avtomobilski sedež in ga pokrili z neprebojnim jopičem.
Deček je tako pet let živel pri Capuozzu in njegovi družini. Po končanem zdravljenju je dobil protezo, po koncu vojne pa se je vrnil k očetu in sorodnikom v Sarajevo. Capuozzo je tudi po njegovi vrnitvi domov vedno govoril, da je "oče dveh otrok in še polovice".
Kemalu je pomagal tudi pozneje
Njuna vez se po Kemalovi vrnitvi v Sarajevo ni prekinila. Leta 2017 je Kemal zaradi bolezni potreboval nujno operacijo, ki je v Sarajevu niso mogli opraviti, zato je Capuozzo sprožil javni poziv za njegovo zdravljenje v Italiji. S pomočjo takratne italijanske ministrice za zdravje Beatrice Lorenzin je Kemal dobil ustrezno zdravstveno pomoč v Italiji.
