Pesticidi vsako leto povzročijo med 402 in 433 milijoni primerov akutnih zastrupitev med kmeti in kmetijskimi delavci po svetu, ugotavlja nova raziskava. To pomeni, da je lahko vsako leto prizadetih približno 46 odstotkov svetovnega kmečkega prebivalstva.
Raziskovalci ocenjujejo, da je na svetu približno 934 milijonov ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Kljub večdesetletnim prizadevanjem za zmanjšanje škodljivih posledic pesticidov njihova uporaba še naprej narašča, piše Euronews.
Poraba pesticidov se je od leta 1990 podvojila
Po podatkih raziskave, objavljene v reviji Frontiers in Public Health, se je svetovna letna poraba pesticidov od leta 1990 podvojila. Leta 2023 je dosegla približno 3,8 milijona ton.
Avtorji opozarjajo, da gre za velik javnozdravstveni problem. Zastrupitve so lahko posledica neposrednega stika s pesticidi med njihovo uporabo, pa tudi neustrezne zaščitne opreme ali pomanjkljivega usposabljanja.
»Ne moremo več sprejeti tega, da so ljudje, ki delajo na poljih in pridelujejo našo hrano, izpostavljeni škodljivim pesticidom in zaradi tega zbolevajo,« je dejala Susan Haffmans iz nemške organizacije Pesticide Action Network.
V nekaterih državah prizadet skoraj vsak kmet
Najbolj prizadeta območja so južna Azija, jugovzhodna Azija in vzhodna Afrika. Rekordno stopnjo so raziskovalci ugotovili v Burkina Fasu, kjer je zaradi pesticidov vsako leto zastrupljenih skoraj 84 odstotkov kmetov.
Razmere so precej boljše v Evropi, ki je po raziskavi edina velika svetovna regija, kjer se je poraba pesticidov od leta 1990 zmanjšala. Raziskovalci to pripisujejo strožjim evropskim predpisom.
Kljub temu težava ni izginila. V južni Evropi naj bi vsako leto prišlo do zastrupitev pri približno 32 odstotkih kmetov, kar pomeni več kot 1,5 milijona primerov. V zahodni in vzhodni Evropi je delež precej nižji in znaša okoli šest odstotkov.
Podatkov o zastrupitvah je še vedno premalo
Raziskovalci opozarjajo, da je dejansko število primerov lahko še višje. V številnih državah namreč primanjkuje zdravstvenih podatkov, poleg tega številne zastrupitve niso prijavljene.
K temu prispevajo slabši dostop do zdravstvene oskrbe, pomanjkanje usposabljanja zdravstvenih delavcev in dejstvo, da sistemi pogosto ne prepoznajo ali zabeležijo zastrupitev s pesticidi.
Avtorji raziskave zato pozivajo k boljšemu spremljanju primerov, več usposabljanja za ljudi, ki delajo s pesticidi, in širši uporabi varnejših alternativ.
Mednarodna prizadevanja vključujejo tudi cilj Združenih narodov, da bi do leta 2035 postopoma opustili uporabo najbolj nevarnih pesticidov.
Raziskovalci opozarjajo, da brez boljših podatkov težko ocenimo pravi obseg problema. Jasno pa je, da so ljudje, ki pridelujejo hrano, med tistimi, ki so najbolj neposredno izpostavljeni nevarnostim pesticidov.
