Kot poročajo lokalni mediji, so sodbe izrekli po sojenju 71 vojakom pred vojaškim sodiščem v kraju Walikale v provinci Severni Kivu na vzhodu države. Štiri vojake so oprostili, enega pa obsodili na deset let zapora.
BBC piše, da so v vojski pojasnili, da je bil namen sojenja izboljšati disciplino med vojaki, ki se na vzhodu države spopadajo z oboroženimi skupinami. Regijo že več desetletij zaznamujejo oboroženi spopadi. Boji se nadaljujejo med vladnimi silami in uporniško koalicijo Fronta za prenovo naroda (FRN), v kateri je tudi skupina M23.
Vojake naj bi aretirali 20. oktobra v kraju Walikale. Obtoženi so bili, da so med spopadi z borci FRN zapustili svoje položaje in pobegnili. Vojaško kampanjo Konga proti oboroženim skupinam, med njimi M23, že dolgo ovirata slaba disciplina in neorganiziranost v vrstah vojske.
Obtožbe Ruande
Vlada je sosednjo Ruando večkrat obtožila, da podpira skupino M23. BBC piše, da tako Kigali kot uporniki te obtožbe zanikajo, čeprav naj bi obstajali številni dokazi o podpori.
Vojska se že dlje časa sooča s kritikami zaradi pomanjkanja profesionalnosti in discipline. Vojaki pa se pritožujejo nad nizkimi plačami in neustrezno opremo. Prejšnji mesec so zaradi podobnih obtožb strahopetnosti na smrt obsodili še 27 vojakov. Ti naj bi se med spopadi z uporniki umaknili s frontne črte.
Demokratična republika Kongo je marca 2024 po 20-letnem moratoriju znova uvedla smrtno kazen. Vlada je odločitev utemeljila s potrebo po odstranitvi »izdajalcev« v vojski.
BBC še navaja, da je tudi napovedala, da bo smrtna kazen veljala za osebe, vpletene v delovanje oboroženih skupin in vstaje, pa tudi za tiste, ki bodo obsojeni izdaje ali vojnih zločinov.
Odločitev o ponovni uvedbi smrtne kazni so organizacije za človekove pravice ostro kritizirale. Kljub temu po odpravi moratorija še niso izvedli nobene usmrtitve. Po podatkih, ki jih je zbral francoski radio RFI, je bilo od začetka leta 2025 obsojenih najmanj 507 vojakov, od tega jih je bilo 381 obsojenih na smrt.