Nemški kancler Friedrich Merz je poskušal konec tedna v več izjavah za medije zmanjšati napetosti med Berlinom in Washingtonom, potem ko so ZDA napovedale zmanjšanje števila svojih vojakov v Nemčiji.
Merz je v nedeljo v intervjuju na nemški televiziji ARD dejal, da ameriški načrti za umik vojakov nimajo nobene povezave z razkolom s predsednikom Donaldom Trumpom glede njegove strategije v Iranu.
»Imamo različen pogled na to vojno. To ni skrivnost,« je Merz povedal za ARD. »Nisem edini, ki tako misli,« je dodal, »a to ne spremeni dejstva, da ostajam prepričan, da so Američani za nas pomembni partnerji.«
Prav tako je na omrežju X objavil kratko izjavo: »Združene države Amerike so in bodo ostale najpomembnejša partnerica Nemčije v severnoatlantskem zavezništvu. Delimo skupen cilj: Iranu ne smemo dovoliti, da pridobi jedrsko orožje.«
Najnovejše težave med Berlinom in Washingtonom so se začele pred enim tednom, ko je Merz kritiziral Trumpova dejanja v Iranu, kjer so ZDA in Izrael začeli vojno brez posvetovanja z zaveznicami v Natu.
Iran je ponižal ZDA, je takrat dejal Merz in opozoril, da Washington nima jasne poti iz konflikta. Minister za zunanje zadeve Johann Wadephul je pozneje poskušal omiliti njegove izjave.
Merz kljub temu ni odstopil od bistva kritike ravnanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki o koordiniranih izraelsko-ameriških napadih na Iran, ki so se začeli 28. februarja, ni obvestil evropskih držav. Glede nemške pomoči v vojni na Bližnjem vzhodu je zato v včerajšnjem intervjuju povedal: »Rekel sem mu: 'Če želiš, da ti pomagamo pri takšnem konfliktu, nas prej pokliči in nas vprašaj.' In takrat bi prav tako dejal: 'O tem se moramo potem podrobneje pogovoriti.'«
Zmanjšanje števila vojakov in odpoved prihoda tomahawkov
Washington se je na besede nemškega kanclerja odzval z veliko prizadetostjo. Trump je o Merzu rekel, da ne ve, o čem govori, in zagrozil z umikom ameriških vojakov. V petek je nato ameriški obrambni minister Pete Hegseth ukazal umik približno 5000 ameriških vojakov iz vojaških oporišč v Nemčiji v prihodnjih 12 mesecih.
To bo zmanjšalo število ameriških sil v državi za približno 14 odstotkov. Nemčija gosti največje število ameriških vojakov v Evropi – približno 36.000. To je precej manj kot med hladno vojno, ko je bilo v takratni Zahodni Nemčiji nameščenih več kot četrt milijona ameriških vojakov. Takrat so ti vojaki delovali kot del Nata, ki se je upiral Varšavskemu paktu, danes pa oporišča v Nemčiji za ameriško vojsko pomenijo predvsem zaledje vojaških operacij na Bližnjem vzhodu in v Afriki.
ZDA očitno prav tako ne bo v Nemčiji namestile svojih manevriranih raket tomahawk, kar je napovedal Trumpov predhodnik Joe Biden. »Kot vidim, trenutno, objektivno gledano, skorajda ni možnosti, da bi ZDA dobavile tovrstne oborožitvene sisteme,« je dejal Merz. »Američani jih sami trenutno nimajo dovolj.«
Trump je v petek napovedal tudi zvišanje carin na avtomobile in tovornjake iz Evropske unije, katerih največja proizvajalka je prav Nemčija.
Zavezništvo Nemčije in ZDA na preizkušnji
Nemčija je bila do zdaj ena najbolj zvestih zaveznic ZDA in Izraela. Merz je lani podprl izraelske napade na Iran in dejal, da Izrael »opravlja umazano delo za vse nas«. Nemčija je podpirala tudi napad Izraela na Gazo, doma pa je preprečevala propalestinske demonstracije.
Prav tako je Nemčija ob začetku letošnjih ameriško-izraelskih napadov na Iran izrazila podporo svojim zaveznicam in upanje, da bo v Iranu prišlo do menjave oblasti in padca vlade, ki jo Nemčija v svojih izjavah imenuje režim mul.
»Nemška vlada deli olajšanje številnih Irancev, da se ta režim mul zdaj končuje. Z Združenimi državami in Izraelom si delimo interes za konec terorja tega režima ter njegovega nevarnega jedrskega in balističnega oboroževanja,« je povedal Merz 1. marca v svoji prvi izjavi po začetku vojne.
Takrat je Merz še povedal, da sklicevanje na mednarodno pravo (kar je bil odziv na ilegalnost ameriško-izraelskih napadov) ni smiselno. »Zdaj ni čas za poučevanje naših partnerjev in zaveznikov. Kljub našim pomislekom delimo številne njihove cilje,« je povedal in hkrati pozval Teheran, naj prekine svoje napade.
Potem ko vojna ni potekala po teh prvih pričakovanjih, Merz vse bolj poudarja ekonomske posledice vojne z zvišanjem cen energentov in poudarja željo, da se spopadi čim prej končajo. Kot je povedal nemškim medijem, je to večkrat povedal tudi Trumpu v telefonskih klicih.