Nemške oblasti preiskujejo beloruskega državljana, ki ima tudi ruski potni list, zaradi poskusa napada na letališče v Leipzigu z brezpilotnimi letalniki in eksplozivom. Po navedbah varnostnih virov je osumljenec v schengensko območje vstopil s turističnim vizumom, ki ga je izdal italijanski konzulat v Minsku. Ob tem naj ne bi bilo znakov, da je kdaj sploh potoval skozi Italijo. Nemško zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo, da se ruskim državljanom izdaja preveč turističnih vizumov.
Po podatkih Evropske komisije je prav Italija leta 2025 izdala največ schengenskih vizumov med članicami EU. Italija, Francija in Španija so skupaj obravnavale približno tri četrtine vseh vlog ruskih državljanov, navaja Euractiv. Italija je bila lani tudi največja izdajateljica vizumov za beloruske državljane. Po analizi statistike Evropske komisije, ki jo je objavil italijanski portal Linkiesta, se je njihovo število povečalo z 2968 leta 2021 na 50.709 lani. To je kar sedemnajstkrat več.
Podobno se je povečalo število vizumov za ruske državljane, ki jih je izdala Italija. Leta 2021 jih je bilo 63.894, lani pa več kot 165.000. Nemška vlada je ta teden po navedbah Berlina zaradi verjetne vpletenosti ruskih obveščevalnih služb v načrt napada v Leipzigu napovedala več ukrepov proti Moskvi, med drugim zaprtje ruskega konzulata v Bonnu, vnovični poziv ruskemu veleposlaniku na zunanje ministrstvo in strožje spremljanje ruske tako imenovane flote v senci v Baltiku. EU je medtem sprejela 22. sveženj sankcij in razširila seznam ruskih državljanov, ki jim je prepovedan vstop v EU.
Razhajanja med članicami EU
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je odredil preverjanje vizuma, izdanega beloruskemu osumljencu. Pojasnil je, da vizum dobijo prosilci, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in zanje ni individualnega varnostnega opozorila, ter dodal, da bodo poskušali ugotoviti, zakaj je bil vizum v konkretnem primeru izdan.
Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska in Češka so izdajanje vizumov ruskim državljanom skoraj ustavile oziroma ga močno omejile, medtem ko nekatere druge članice še naprej izdajajo veliko vizumov. Nemški poslanec in strokovnjak za zunanjo in varnostno politiko Roderich Kiesewetter je zato pozval k takojšnji ustavitvi turističnega vizumskega programa za Ruse. Po njegovem je tveganje za vohunjenje in sabotaže »ogromno«, možnost prostega gibanja po EU pa naj bi ruske obveščevalne službe izkoriščale.
Del ruskih protivojnih aktivistov v Evropi opozarja, da splošno zaostrovanje vizumske politike morda ne bi bistveno omejilo ruskih sabotažnih operacij. Ruske obveščevalne službe naj bi namreč vse pogosteje uporabljale lokalne posameznike, ki jih na daljavo novačijo prek kanalov na telegramu in jim za posamezne naloge plačujejo s kriptovalutami. V več nedavnih primerih, ki so jih obravnavala sodišča v Nemčiji in Litvi, naj bi bili domnevni izvajalci Ukrajinci ali državljani baltskih držav, ne pa Rusi.