Guardian poroča, da gradivo, ki ga je novinarjem posredovala organizacija Distributed Denial of Secrets, obsega obdobje od ustanovitve stranke leta 2013 do danes, večina dokumentov pa je nastala pred letom 2019. AfD je bila konec septembra sicer tarča kibernetskega napada, stranka pa trdi, da so napadalci tedaj kopirali le nekaj elektronskih predalov. Za nemško tiskovno agencijo dpa so v stranki povedali, da večine prizadetih predalov že leta niso uporabljali, viri iz stranke pa so objavljeno gradivo označili za domnevno pristno.
Po Trumpovi zmagi leta 2016 je takratna voditeljica AfD Frauke Petry predlagala, naj mu stranka pošlje uradno čestitko. V elektronskem sporočilu je zapisala, da bi se morala AfD predstaviti kot stranka, ki podpira nov začetek v ZDA. Enajst od 13 članov zveznega vodstva je predlog podprlo, med njimi tudi sedanja voditeljica Alice Weidel, ki je odgovorila: »Da:-).«
V čestitki, objavljeni novembra 2016, je AfD izrazila prepričanje, da bo Trump »ponovno uredil čezatlantske odnose in z medsebojnim dogovorom z Rusijo končal vojne v Siriji in Ukrajini«. Pri pripravi sporočila ob njegovi januarski prisegi leta 2017 pa je stranka dodala še konkretno prošnjo: Trump naj podpre odpravo tako imenovane klavzule o sovražnih državah v ustanovni listini Združenih narodov. Določba, ki izvira iz leta 1945, se nanaša na države, ki so bile med drugo svetovno vojno sovražnice podpisnic listine. Generalna skupščina ZN jo je leta 1995 razglasila za zastarelo, vendar formalno še ni bila odstranjena.
Nekateri člani vodstva so nasprotovali tonu pisma. Georg Pazderski je opozoril, da Trumpa ne bi smeli nagovarjati zgolj kot gospoda Trumpa, temveč z nazivom predsednika, prošnja za odpravo klavzule pa po njegovem mnenju ni sodila v čestitko. »Videti je kot beraško pismo,« je zapisal. Kljub pomislekom je končno sporočilo vsebovalo prošnjo za podporo, AfD pa se je Trumpu ponudila kot »naravna zaveznica« in edina nemška stranka, ki nasprotuje politikam takratne kanclerke Angele Merkel.
Povezave s Trumpovimi sodelavci
Dokumenti razkrivajo tudi poskuse navezovanja stikov z ameriškimi konservativnimi mediji in politiki. Leta 2018 je Weidlova prek ustanovitelja ameriškega podjetja Harris Media Vincenta Harrisa stopila v stik s Stevom Bannonom, nekdanjim Trumpovim glavnim strategom. »Ali imaš Stevovo mobilno številko? Moram se srečati z njim,« je Weidlova vprašala Harrisa, ki je nato oba povezal. Srečanje v Zürichu je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj o političnem komuniciranju in alternativnih medijih. Pozneje je kreativni direktor AfD predlagal, naj Bannon prevzame vlogo pri strankini televiziji AfD-TV, vendar dokumenti ne kažejo, da bi do tega prišlo.
Leta 2019 je sodelavec poslanca AfD Markusa Frohnmaierja prek Daniela Pipesa, ustanovitelja ameriškega Middle East Foruma, poskušal organizirati srečanje z ameriškim veleposlanikom v Berlinu Richardom Grenellom. Arhiv ne vsebuje odgovora na prošnjo ali dokazov, da je do srečanja prišlo. Pipes je za Guardian potrdil, da je prošnjo prejel, vendar je zanikal, da bi jo posredoval veleposlaništvu. Frohnmaier je medtem poudaril, da stranka pristnosti in popolnosti dokumentov ni mogla neodvisno preveriti, stike pa je označil za običajen del mednarodnega političnega delovanja.
Stiki se nadaljujejo tudi danes
Leta 2018 sta poslanca stranke AfD obiskala Washington in se sestala s predstavniki State Departmenta, kongresa in Pentagona. V sporočilu za javnost je poslanec Armin-Paulus Hampel dejal: »Prišli smo poslušat.« Obenem sta predstavila zunanjepolitična stališča stranke, ki je med drugim zagovarjala omejevanje Natove vloge in nasprotovala širitvi zavezništva proti vzhodu.
Povezave so se nadaljevale tudi po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo. Podpredsednik ZDA J. D. Vance se je februarja 2025 ob robu münchenske varnostne konference srečal z Weidelovo, predstavniki AfD pa so se sestali tudi z ameriškimi uradniki, pristojnimi za javno diplomacijo in zunanje zadeve. Oktobra je Frohnmaier sporočil, da se je z ameriškimi predstavniki pogovarjal o odnosih med državama, kulturni izmenjavi in migracijah.
Sarah B. Rogers, ena od visokih predstavnic ameriškega State Departmenta, je za Guardian pojasnila, da se s Frohnmaierjem pogovarjajo, ker je zunanjepolitični predstavnik »najbolj priljubljene politične stranke v Nemčiji« in lahko predstavi njena stališča.
AfD je na zveznih volitvah februarja 2025 osvojila 20,8 odstotka glasov, septembra letos pa je v deželi Saška - Anhalt prejela 43,8 odstotka glasov in si prizadeva oblikovati prvo deželno vlado skrajne desnice v Nemčiji po drugi svetovni vojni. Nemške oblasti stranko spremljajo zaradi suma desnega ekstremizma, druge večje stranke pa še naprej zavračajo sodelovanje z njo. Trump je volilni uspeh AfD v Saški - Anhaltu pozdravil na svojem družbenem omrežju truth social in objavo sklenil z nemško različico slogana »Make America Great Again«: »MGGA!!!« oziroma »Naredimo Nemčijo zopet veliko«.