Projekt, ki ga navdihuje finski sistem podzemnih zaklonišč, odraža vse večjo zaskrbljenost zaradi varnostnih razmer. Gradnja naj bi bila končana do leta 2029, vrednost projekta pa je ocenjena na 270 milijonov zlotov oziroma približno 63 milijonov evrov. Podzemna zaklonišča bodo zgradili ob bolnišnicah v mestih Bydgoszcz, Toruń, Włocławek in Świecie.
Načrt temelji na finskem modelu, kjer so podzemna zaklonišča integrirana pod javne stavbe, športne objekte in parkirišča. Pobuda prihaja v času vse večjih varnostnih skrbi zaradi vojne v sosednji Ukrajini in ruskih sabotažnih dejavnosti po Evropi, kar je na Poljskem okrepilo bojazen, da bi se država prvič po drugi svetovni vojni lahko znašla pred resno varnostno grožnjo, piše TVP World.
Kako bodo delovale podzemne bolnišnice?
Načrtovani objekti bodo vključevali manjše operacijske dvorane za nujne zdravstvene posege, neodvisno oskrbo z električno energijo, lastne vodne vire, prezračevalne sisteme in naprave za filtriranje zraka.
»V primeru kriznih razmer bodo zagotavljali varnost pacientov in zdravstvenega osebja ter omogočali izvajanje nujnih medicinskih posegov,« je dejal guverner kujavsko-pomorjanskega vojvodstva Piotr Całbecki.
Po njegovih besedah bodo objekti zasnovani za dvojno rabo. V vsakdanjem življenju bodo služili predvsem kot parkirišča, v mestu Świecie pa tudi kot prostori za rehabilitacijo in terapije.
Največja zaklonišča, načrtovana v Torunju, Bydgoszczu in Włocławku, bodo obsegala od 1500 do 1800 kvadratnih metrov površine v dveh podzemnih etažah. V zgornji etaži bo začasno zatočišče za približno 450 do 500 ljudi, spodnja etaža pa bo namenjena zdravstveni dejavnosti.
Objekt v mestu Świecie bo manjši, velik približno 720 kvadratnih metrov. Sprejel bo do 250 ljudi, v mirnem času pa bo deloval kot rehabilitacijski in terapevtski center.
Odpornost ni odvisna le od novih naložb
Marta Chalimoniuk-Nowak, direktorica Raziskovalno-razvojnega centra za civilno varnost, je za TVP World poudarila, da odpornost bolnišnic ne temelji zgolj na gradnji nove infrastrukture.
»Priprava bolnišnic na vojne razmere je v današnji realnosti hibridnega vojskovanja nujna in samoumevna. Vendar ne gre le za odločitve o takšnih naložbah in gradnjo objektov,« je dejala.
Po njenih besedah je ključno oblikovati jasne postopke za različne krizne scenarije, od porušenja objektov do poplav. Bolnišnice morajo pripraviti tudi načrte za zagotovitev neodvisne oskrbe z vodo in energijo, kibernetsko zaščito, zadostne zaloge zdravil in neprekinjeno zdravstveno oskrbo.
Kot zgled je navedla izraelske bolnišnice, kjer redno preverjajo pripravljenost na krizne razmere ter izvajajo vaje s področja usklajevanja in kriznega upravljanja.
