»Znižajte obrestno mero ali pa bom prenehal trgovati z državami, s katerimi imamo primanjkljaj,« je av zapisu na svojem družbenem omrežju truth social Fedu zagrozil ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem je novo vodstvo ameriške centralne banke še pozval, naj se »spametuje«.
Pritisk ameriškega predsednika na Fed ni nov, precej bolj nenavadna pa je njegova grožnja s trgovinskim embargom. Trump je pozneje v Ovalni pisarni novinarjem dejal, da ZDA niso dolžne trgovati z drugimi državami, in večkrat omenil možnost popolne prekinitve trgovine s Kanado. Kritiziral je tudi primanjkljaj z Mehiko in Evropsko unijo ter zatrdil, da bi prekinitev trgovinskih tokov koristila ameriškemu gospodarstvu. Embargo bi po njegovih besedah lahko uvedel »z enim zamahom peresa«.
Primanjkljaj raste
Trump naj bi imel pri odločitvi za embargo pravno podlago. Zakon International Emergency Economic Powers Act iz leta 1977 predsedniku namreč omogoča uvedbo embarga, če razglasi za gospodarsko izredno stanje. Kot je februarja odločilo ameriško vrhovno sodišče, pa ta zakon predsedniku ne daje pristojnosti za enostransko uvedbo carin.
Za Trumpa so novi trgovinski podatki posebej neugodni, saj je odprava ameriškega trgovinskega primanjkljaja ena njegovih dolgoletnih političnih obljub. Primanjkljaj ZDA v blagovni in storitveni menjavi je julija dosegel 88,6 milijarde dolarjev, kar je največ od marca 2025 in 24,4 odstotka več kot junija, ko je znašal 71,2 milijarde dolarjev.
Primanjkljaj povečujejo tudi naložbe v umetno inteligenco
Podatki ameriškega urada za gospodarsko analizo kažejo, da so imele ZDA julija velike primanjkljaje z več pomembnimi trgovinskimi partnerji. Z Mehiko je primanjkljaj znašal 27,5 milijarde dolarjev, z Vietnamom 23,3 milijarde, s Kitajsko 15,2 milijarde, z Evropsko unijo pa 8,9 milijarde dolarjev.
Del povečanja primanjkljaja je povezan tudi z množičnimi naložbami v podatkovne centre za umetno inteligenco, ki jih Trump sicer podpira. Uvoz računalnikov se je med junijem in julijem povečal za 25 odstotkov, uvoz polprevodnikov pa za deset odstotkov. Čeprav Trump trdi, da bi rad oklestil primanjkljaj, pa je to zelo težko izvedljivo, če ne kar nemogoče, dokler podpira izgradnjo podatkovnih centrov.
Naložbe v umetno inteligenco so lahko prispevale tudi k presenetljivo močnim podatkom o zaposlovanju. V ZDA se je število zaposlenih v gradbeništvu avgusta povečalo za 22.000, pri čemer pomemben del novega povpraševanja predstavlja prav gradnja podatkovnih centrov. Tako ista tehnološka investicijska dinamika, ki povečuje uvoz in s tem trgovinski primanjkljaj, hkrati podpira gospodarsko aktivnost in zaposlovanje, kar dodatno zapleta Trumpove grožnje.