V Bolgariji vse od leta 1997 nihče ni tako prepričljivo zmagal na parlamentarnih volitvah kot v nedeljo lista Napredna Bolgarija Rumena Radeva, ki je januarja odstopil kot predsednik države. Njegovo levosredinsko listo je podprlo 44 odstotkov udeležencev volitev, v skupščini bo imela absolutno večino 131 poslancev od 240. Volilna udeležba je bila 48-odstotna.
Bolgarija je imela v zadnjih petih letih kar osem parlamentarnih volitev. Zaradi velike razpršenosti strank v skupščini ni bilo mogoče sestaviti vlade ali vsaj ne takšne, ki bi bila stabilna. Odslej bo povsem drugače.
Boj proti korupciji bo merilo
Radev ni zmagal le zaradi notranjepolitične krize in podražitev po uvedbi evra 1. januarja, ampak tudi zaradi nestabilnosti v svetu. Bolgari hočejo imeti na oblasti močno osebnost, ki bo med drugim kos sedanji energetski krizi. Svojo odločnost je Radev pokazal med drugim, ko je leta 2020 kot predsednik države stopil na čelo izjemno množičnega gibanja proti korupciji in postal oster politični nasprotnik večkratnega desnosredinskega in proevropskega premierja Bojka Borisova, velikega poraženca tokratnih volitev. Radev je tako na predsedniških volitvah leta 2021 že v prvem krogu dobil 66 odstotkov glasov.
Po razvrstitvi Transparency international je Bolgarija glede razširjenosti korupcije skupaj z Madžarsko na 84. mestu, kar je najnižje v EU. Bolgarska mesta na primer dobijo državna sredstva glede na to, ali podpirajo vlado, ne pa glede svojih potreb. Znan je tudi primer avtoceste, ki po 40 letih še vedno ni zgrajena, ker vedno znova prihaja do mahinacij pri njenem financiranju. In ker Bolgariji, tudi zaradi korupcije, ni uspelo predstaviti dovolj ustreznih projektov, še ni dobila vseh sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po covidu.
»Sem probolgarski, ne proruski«
Radev je v 80. letih vstopil v Komunistično partijo, da bi bil lahko vojaški pilot. Leta 1990 je iz nje izstopil, ker je novi zakon pripadnikom vojske prepovedal članstvo v strankah. Po več letih urjenja in študija v ZDA je postal letalski general, leta 2017 pa predsednik države, sicer s podporo socialistov, torej nekdanjih komunistov.
Je naklonjen Rusiji, vsekakor bolj od evropskega povprečja. Med drugim je kot predsednik dejal, da je Krim ruski, in nasprotoval evropskim sankcijam proti Rusiji ter vojaški pomoči Ukrajini, čeprav je leta 2022 obsodil Putinovo agresijo.
Ne le zgodovina in pravoslavje, tudi energija povezuje Bolgarijo z Rusijo. Okoli 75 odstotkov zemeljskega plina Bolgarija dobi iz Rusije. In rafinerija v Burgazu, ena največjih na Balkanu, je v lasti ruskega Lukoila. Obe bolgarski jedrski elektrarni pa imata rusko tehnologijo. Radev tako tudi v imenu gospodarskih interesov zagovarja dobre odnose z Rusijo.
Odvisnost od evropskega denarja
A v nasprotju z Orbanom noče ovirati odločitev EU. Revna Bolgarija je veliko bolj kot Madžarska odvisna od evropskega denarja. »Radev ne namerava radikalno spremeniti proevropske poti Bolgarije ali izstopiti iz Nata. V Bolgariji namerava razvijati pravo evropsko demokracijo. Skupaj s Češko in Slovaško pa bi rad imel določeno težo v EU, tudi pri zavračanju velike pomoči Ukrajini,« pravi Petja Georgijeva, politologinja iz Sofije. Meni, da gre pri Radevu za politiko »Bolgaria first«. Tako tudi sam zase pravi, da ni proruski, ampak probolgarski.
»To, da smo člani Nata in EU, ne pomeni, da moramo imeti Rusijo za sovražnico, saj je del Evrope,« je nedavno dejal. Zdi se, da hoče poskušati prepričati EU o nujnosti pragmatizma glede odnosa do Rusije, ki ima nafto in zemeljski plin. V nedeljo zvečer po zmagi je novinarjem dejal: »Brez zagotovitve preskrbe z energijo ne moremo govoriti o konkurenčnosti. Evropa mora postati bolj pragmatična.«
Radev je nasprotoval prevzemu evra, ker naj bi se na tak način zmanjšala kupna moč ljudi. Zahteval je referendum. A ga ni bilo, Bolgarija pa je 1. januarja letos postala 21. članica evrskega območja. Sledile so pričakovane podražitve – in Radev jih je v volilni kampanji očitno zelo dobro izkoristil.
