Kazahstanski ekolog Danijar Akimžanov je za Euronews navedel, da so v okolici otoka Kulali v zadnjih štirih do petih letih odkrili več novih otokov. Nekateri so dolgi približno kilometer, široki pa več sto metrov.
Na novonastalih kopenskih površinah so že opazili tudi živali. Med njimi so divji prašiči, medtem ko naj bi volkovi do nekaterih območij prihajali po ledu, poroča Euronews.
Severni del jezera je najbolj prizadet
Severovzhodni del Kaspijskega jezera je izjemno plitev, saj voda ponekod sega le nekaj metrov globoko. Zato lahko že razmeroma majhen padec gladine bistveno spremeni obalo in zmanjša površino jezera.
Euronews piše, da podatki kažejo, da se je gladina v kazahstanskem delu jezera med letoma 1996 in 2025 znižala za približno 2,45 metra. Hkrati se je vodna površina na opazovanem območju severovzhodnega Kaspijskega jezera med letoma 2000 in 2025 zmanjšala za približno 16.400 kvadratnih kilometrov. Spremembe povzročajo umikanje obale, nastajanje novih kopenskih površin in spreminjanje življenjskih prostorov številnih živalskih vrst.
Glavni vzroki
Znanstveniki med ključne dejavnike upadanja gladine Kaspijskega jezera uvrščajo naraščanje temperatur, intenzivnejše izhlapevanje in manj padavin. Dodatno obremenitev predstavljajo človekove dejavnosti in poraba rečne vode za različne namene.
Reke, ki se izlivajo v Kaspijsko jezero, so ponekod zajezene z jezovi, njihova voda pa se uporablja za namakanje kmetijskih površin in druge potrebe. Vse to pa lahko zmanjša količino vode, ki doseže jezero.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi se trend lahko nadaljeval tudi v prihodnjih desetletjih. Po nekaterih podnebnih projekcijah bi se lahko gladina do konca stoletja znižala za več metrov.
Kljub temu Kaspijskemu jezeru ne grozi nujno enak scenarij kot Aralskemu jezeru, saj sta njegova osrednji in južni del precej globlja. Največje tveganje je v plitvem severnem delu, kjer bi lahko prišlo do obsežnega izsuševanja.
Izguba življenjskega prostora
Umikanje vode že vpliva na ekosistem Kaspijskega jezera. Euronews navaja, da so posebej ogroženi kaspijski tjulnji, vrsta, ki živi izključno na tem območju. Njihova populacija se je v zadnjem stoletju zmanjšala s približno milijona na okoli 100.000 osebkov, kar pomeni dramatičen upad.
Dodaten problem je izginjanje območij, na katerih tjulnji počivajo. Po raziskavah se je površina njihovih počivališč od leta 1995 zmanjšala za več kot petnajstkrat.
Preživetje vrste dodatno ogrožajo vse toplejše zime. Kaspijski tjulnji kotijo mladiče na ledu, ki zaradi višjih temperatur postaja tanjši in manj stabilen. S tem se slabšajo razmere za razmnoževanje in preživetje mladičev.
Posledice za ribištvo
Upadanje gladine Kaspijskega jezera ne ogroža le rastlinstva in živalstva, temveč lahko povzroči tudi resne gospodarske posledice. Umikanje vode lahko oteži delovanje pristanišč, ogrozi ladijske poti in vpliva na ribištvo ter drugo infrastrukturo ob obali. Spremembe obalne črte lahko zahtevajo prilagoditve obstoječih objektov in načrtovanje novih naložb.
Kazahstan in druge države ob Kaspijskem jezeru zato razmišljajo o ukrepih za izboljšanje upravljanja vodnih virov, spremljanje sprememb gladine in prilagajanje novim podnebnim razmeram.
Sodelovanje petih držav
Kot še poroča Euronews, strokovnjaki poudarjajo, da problema upadanja gladine Kaspijskega jezera ni mogoče učinkovito reševati brez usklajenega delovanja vseh držav, ki si ga delijo.
Poleg Kazahstana imajo obalo Kaspijskega jezera še Rusija, Azerbajdžan, Iran in Turkmenistan. Sodelovanje teh petih držav je pomembno za izmenjavo znanstvenih podatkov, spremljanje sprememb v ekosistemu in boljše upravljanje vodnih virov.