Vdor arktične hladne zračne mase bo ob koncu aprila znatno znižal temperature na območjih vzhodne in jugovzhodne Evrope, napovedujejo meteorologi na portalu Severe Weather. Ohladitev prinaša veliko tveganje za pozebo v enem najbolj občutljivih obdobij rasti.
Spremembo vremena gre pripisati tako imenovanemu omega bloku nad severnim Atlantikom, ki deluje kot jez in preusmerja hladen zrak naravnost proti Evropi. Ta blokada, ki bo trajala do začetka maja, je nastala tudi zaradi sprememb v Tihem oceanu, kjer prehod iz faze La Niña spodbuja nastanek zračnega toka sever–jug nad Evropo.
Temperature bodo v številnih državah padle za deset do 15 stopinj pod običajne vrednosti za ta čas. Najbolj na udaru bodo vinogradi in sadovnjaki, saj so rastline zaradi toplega začetka pomladi že v občutljivi fazi cvetenja. Ponekod, kjer se bodo jutranje temperature spustile na –2 do –5 stopinj Celzija, utegne nastati velika škoda v kmetijstvu.
Hlad bo najprej zajel severovzhod Evrope, nato pa se bo razširil proti srednji in jugovzhodni Evropi. V državah, kot so Poljska, Belorusija, Ukrajina in Slovaška, se obeta slana, ponekod pa tudi sneg. V višjih legah Romunije in Turčije so možne obilnejše snežne padavine.
Na zahodu Evrope pa bodo temperature višje. Do začetka maja se bo kontrast še okrepil. Medtem ko bo zahod ostal nadpovprečno topel, bo na vzhodu izrazit mraz. V srednji Evropi, tudi v Avstriji in na Češkem, se bodo jutranje temperature gibale okoli ledišča, kar lahko povzroči dodatno škodo.
Posebno resne razmere se obetajo na Balkanu in v Turčiji, piše Severe Weather. Tam bi lahko temperature padle tudi do 15 stopinj pod dolgoletno povprečje, kar je za začetek maja zelo nenavadno. V Turčiji napovedujejo celo obilno sneženje, ponekod več kot 30 centimetrov.
Takšen prodor arktičnega zraka v tem obdobju je redek, posledice pa bi lahko bile za pridelovalce sadja in vinogradnike zelo hude, saj se rastna sezona zaradi toplega začetka pomladi letos začenja prej kot običajno.